Podražitve nafte ogrožajo okrevanje ameriškega gospodarstva

New York – Val rasti po krizi je sicer zmogel skok čez 100 dolarjev za sod surove nafte, a če se bo ta podražil na 125 dolarjev, bo gospodarsko okrevanje ogroženo, napovedujejo nekateri analitiki. Ekonomist Chris Low iz newyorške investicijske banke FTN Financial je za prvo prelomno vrednost nafte označil ceno 110 dolarjev za sodček, saj bo ta menda izničila davčne olajšave, ki jih je ameriški kongres sprejel decembra lani, ter upočasnila gospodarsko rast. »Dokler bodo potrošniki pripravljeni plačevati manjše dvige končnih cen goriva, ti ne bodo imeli hujših posledic, vendar nam hitro zmanjkuje manevrskega prostora. Morali bomo začeti razmišljati o zniževanju poslovnih napovedi,« trdi Low.

Dvig cene sodčka nafte za deset dolarjev pomeni zmanjšanje ameriške rasti za 0,2 do 0,3 odstotne točke na leto v prihodnjih dveh letih, ocenjuje Drew Matus iz investicijske banke UBS Securities LLC. Po lanski 2,8-odstotni rasti ameriškega gospodarstva to še ne pomeni zdrsa v recesijo, upočasnilo pa se bo okrevanje po krizi iz preteklih let. Točka preobrata bo verjetno 125 dolarjev za sodček, meni Carl Riccadonna iz Deutsche Bank Securities v New Yorku. »To bi povprečno ceno bencina potisnilo nad štiri dolarje, poslovanje bi začelo opazno nazadovati, gospodarska rast bi bila resno ogrožena,« trdi.

Opec razmišlja 
o povečanju črpanja

Glavna gospodarstvenica ameriške mornarice Nayantara Hensel je bolj sproščena v svojih napovedih; po njenem mnenju bi morala nafta vsaj štiri leta presegati ceno 125 dolarjev za sodček, da bi bistveno omejila gospodarsko rast. Prepričana je, da ima Savdska Arabija dovolj zalog, s katerimi lahko nadomesti motnje v oskrbi zaradi nemirov na Bližnjem vzhodu. Pritrjuje ji včerajšnje dogajanje na trgih, ko so cene nekoliko padle po napovedi kuvajtskega naftnega ministra, da Opec razmišlja o dvigu načrpanih količin nafte zaradi motenj v oskrbi iz Libije.

Strokovnjaki opozarjajo, da ni pomembna samo količina, temveč tudi kakovost, saj Libija črpa zelo kakovostno, lahko in »sladko« nafto z malo žvepla, medtem ko imata Savdska Arabija in Iran zaloge gostejšega črnega zlata z več žvepla. Nekatere rafinerije lahko predelujejo samo lahko in sladko nafto, to pa poleg Libije črpajo Norveška, Kazahstan, Alžirija in Nigerija. Zadnja ima precej težav z oskrbo zaradi upornikov in aprilske volitve razmer gotovo ne bodo umirile. Tudi Alžirija je del velika arabskega upora proti starim režimom.

Jeziček na tehtnici 
bodo potrošniki

V ZDA bodo jeziček na tehtnici potrošniki – od njihove porabe je odvisno 70 odstotkov ameriškega gospodarstva. Povprečna cena za galono (3,9 litra) je bila včeraj 3,50 dolarja. Medtem ko je zadnji mesec v New Yorku galona dražja za 28 centov (3,71 dolarja), je v San Franciscu na zahodni obali višja za kar 48 centov (3,94 dolarja). Vzrok je strožja okoljska zakonodaja v Kaliforniji, ki zahteva dražji bencin z manj izpusti.

Iz Bele hiše so prišle napovedi, da predsednik Barack Obama razmišlja o sprostitvi ameriški strateških rezerv, s čimer bi pomagal gospodarstvu. Teh je za 727 milijonov sodov, pri ameriški povprečni porabi nekaj čez 20 milijonov na dan pa bi zadostovale za 36 dni. Hkrati so se oglasili kritiki, ki poudarjajo, da je za to še prezgodaj, saj bodo rezerve menda uporabili v skrajnih razmerah. Nazadnje se je to zgodilo po divjanju hurikana Katrina leta 2005.