Tiskane izdaje
Ljubljana - Visoka inflacija, močan evro, ponekod oslabljeni gospodarstvo in (ali) domače valute načenjajo evropski in v okviru tega tudi slovenski turizem. Ta letos mukoma lovi cilje aktualnega razvojnega načrta: v prvem polletju je bila rast obiska 4-odstotna, prenočitev pa 3-odstotna (namesto, kot je predvideno, 6- in 4-odstotna). Kar zadeva potovanja Slovencev, v nekaterih turističnih agencijah ugotavljajo, da sicer odhajajo na poletne dopuste, a po čim nižjih cenah, redkeje na daljša potovanja, in da na počitnicah trošijo manj. Podobno je v nekaterih drugih evropskih državah.
V tokratnem Aktualno v prilogi FT ugotavljamo predvsem, kako neugodne gospodarske in finančne razmere vplivajo na naš turizem, tako na ponudbo kot na povpraševanje, o čemer smo se tudi pogovarjali z avtorjem raziskave Vpliv inflacije na turistično dejavnost v Sloveniji dr. Aleksandrom Kešeljevićem, asistentom na ljubljanski ekonomski fakulteti. Visoka inflacija v družbi čedalje močnejšega evra slabita cenovno in stroškovno konkurenčnost slovenskega turizma (to potrjuje tudi tukajšnje gospodarstvo), zlasti prva pa zmanjšuje kupno moč Slovencev. Najpogostejše vprašanje v agencijah postaja: Kaj imate v akciji?
Razmere v turizmu niso rožnate, so si bili edini sogovorniki iz turističnega gospodarstva. Njihove cene so lahko na lanski ravni, a imajo zato manj dobička. Bojijo se zime. Poletnemu dopustu se ljudje ne odrečejo, medtem ko zimski utegne kmalu postati prestiž.
Preverili smo tudi, kako v sedanjih razmerah shajajo v državah, od koder prihaja k nam največ turistov: Avstriji, Italiji in Nemčiji. Nemcem se po letih krize godi bolje, prvi in drugi pa zategujejo pasove in so dopustniško zelo nerazsipni.
Več o tem preberite v ponedeljkovi Delovi prilogi Delo FT
