Tiskane izdaje
Plinovod Južni tok je po besedah gospodarskega ministra izjemnega pomena za države članice EU in ostale države, ki pristopajo k njemu. "Predvsem zato, ker smo vseskozi priča sporom med Rusijo in Ukrajino ter težavam pri dobavah plina skozi obstoječe omrežje," je dejal.
Lani smo imeli plinsko krizo in po Lahovnikovih besedah tudi za letos ne kaže najboljše, izgradnja plinovoda Južni tok pa se v celoti izogne ozemlju Ukrajine.
Sedež podjetja v Sloveniji, uporaba slovenskega plinovodnega omrežja
Sedež podjetja, ki bo gradilo plinovod Južni tok na območju naše države, bo v Sloveniji, njegova lastnika pa bosta z enakovrednima 50-odstotnima deležema slovenski Geoplin Plinovodi in ruski Gazprom.
Podlaga za izgradnjo Južnega toka bo študija izvedljivosti, ki bo izvedena do 30. junija 2011. Lahovnik je ob tem napovedal, da se bosta na podlagi te študije partnerja odločila, ali in v kolikšni meri bosta izrabila obstoječe plinovodno omrežje, kar je bila tudi ena od želja slovenske pogajalske strani.
Krak v Italijo odpade
Zmogljivost načrtovanega plinovoda se giblje med 30 in 60 milijardami kubičnih metrov, od tega na krak, ki bo šel preko Slovenije v Italijo, odpade približno 10 milijard kubičnih metrov.
Lahovnik je opozoril, da je 1. oktober 2013 skrajni rok za odločitev glede gradnje plinovoda Južni tok. "Če odločitve ne bo, potem sporazum preneha veljati, sicer pa velja 30 let," je dejal.
Slovenija podpira tudi druge projekte pridobivanja energije
Lahovnik je zatrdil, da Slovenija kljub skorajšnjim podpisom sporazuma o sodelovanju pri gradnji plinovoda podpira tudi druge projekte na tem področju, kot je Nabucco, in ki zagotavljajo tako diverzifikacijo nabavnih pot kot virov.
Kot je zatrdil minister, pa je projekt Južni tok že zelo daleč z izvedbo in ima tudi zagotovljene zaloge plina, medtem ko je projekt Nabucco zaenkrat zgolj na papirju in vprašanje je, ali je zalog zemeljskega plina dovolj. Ruska podjetja so namreč na območju Kaspijskega bazena zakupile veliko zemeljskega plina.
Slovenija ima velik interes sodelovati tudi v projektu terminala za utekočinjeni plin na hrvaškem otoku Krku, v katerega se bodo po Lahovnikovem vedenju vključila tudi hrvaška podjetja, denimo Ina, ki je sicer v lasti madžarskega Mola. Slovenija je Hrvaška sta po Lahovnikovih zagotovilih v stalnih stikih glede tega projekta, ki pomeni tako diverzifikacijo nabavnih poti kot diverzifikacijo virov.
Vlada bo sicer sobotni obisk v Rusiji, v okviru katerega bo premier Borut Pahor z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom podpisal sporazuma glede Južnega toka, po Lahovnikovih besedah izkoristila tudi za oživitev nekaterih drugih projektov, med njimi tudi energetskih. Sam plinovod Južni tok, tako minister za gospodarstvo, pa omogoča hitrejšo izvedbo nekaterih projektov, ki so v fazi priprave.
