Pogled naprej, ne nazaj

Večni iskalci mračnih ozadij tudi v razpisu Soda za prodajo desetine delnic Telekoma Slovenije iščejo škodljive in sumljive povezave. Ni izključeno, da takšne povezave res obstajajo, a pri prodaji delnic Telekoma drži kot pribito, da ima Sod zaradi njih same težave. Slovenska odškodninska družba teh delnic ni dobila v privatizacijskem ali denacionalizacijskem postopku, še manj z nakupi, ampak ji jih je država v želji po preprostejšem postopku prenesla, in to izključno zato, da izplača domnevne naložbenike v telekomunikacijsko omrežje.

Zgodba o vračanju vložkov je dolga kakor pravljica o jari kači. Ustrezni zakon je nastajal in se spreminjal vse od osamosvojitve. Zaradi vložkov so bile z izvedbo referenduma zapravljene stotine milijonov tolarjev, januarja 2007 pa je Janševa vlada po novelaciji zakona, ki ga je pripravila še Ropova vlada, odločila, da na Sod prenese do desetine delnic Telekoma, Sod pa naj bi potem upravičencem, ki jih presoja pravobranilstvo, izplačeval denar. Ko so se izplačila v lanski pozni pomladi začela, je deset odstotkov delnic TS po tekočem borznem tečaju pomenilo 295 milijonov evrov. Sprva je bilo odločeno, da bodo s temi delnicami v Sodu gospodarili po lastnem preudarku. Ob neuspešni privatizaciji TS je država te delnice znova vključila v prodajani sveženj in Sodu praktično preprečila razpolaganje z njimi. Izplačila pa so tekla naprej.

Do konca letošnjega leta naj bi Sod upravičencem izplačal 162 milijonov evrov, za prihodnje leto pa predvidevajo izplačilo več kot 50 milijonov evrov. Sodu bi se račun izšel, če bi privatizacija uspela in bi za vsako delnico dobil 400 evrov, saj bi v tem primeru zaslužil 260 milijonov evrov. Toda privatizacija ni uspela, Sod pa do nedavna - ves čas strmoglavljanja vrednosti delnic Telekoma in vseh drugih - z njimi ni razpolagal. Če bi jih na borzi prodal včeraj, bi zanje iztržil dobrih sto milijonov, pred dnevi pa celo manj kot 80 milijonov evrov. Torej bi morala država za poplačilo domnevnih vložkov prodati še - hja, šestino Telekoma?

Če pa naj bi desetina TS zadoščala za poplačilo starih vložkov, potem bi Sod moral vsako delnico prodati za okrog 310 evrov. Še enkrat dražje, kot je bil včerajšnji borzni tečaj. Ugibanje o morebitnih kupcih pustimo tokrat ob strani. Teoretično bi delnice Telekoma za sklad lastnih delnic lahko kupil kar Telekom sam. Kar bi bila poslovno povsem nekoristna poteza, saj je že lep čas jasno, da se domači trg Telekoma po naravni poti krči, z združevanjem moči in tako imenovano konvergenco pa ohranja položaj in omogoča preživetje, medtem ko je edina možnost za razvoj geografska širitev.

Telekom se je že pred leti in po neuspehih v Makedoniji in Črni gori pri državnih operaterjih odločil za iskanje tržnih niš v Jugovzhodni Evropi. V treh letih je svojo mrežo že tako okrepil, da ima tretjino vseh širokopasovnih priključkov in četrtino vseh uporabnikov mobilne telefonije v tujini. V tej zgodbi je zanesljivo najmočnejši kosovski Ipko s popolno ponudbo. Nekaj podobnega se utegne na pomlad odpreti v Makedoniji, kjer sicer že deluje Onnet, najstarejše tuje hčerinsko podjetje Telekoma. Nizko zadolženi Telekom se je zato, povsem razumljivo, že pozanimal pri posojilodajalcih, kakšni bi bili pogoji za najem štiristomilijonskega kredita. Ustvarjanje nekakšne zgodbe iz povsem normalnega poslovnega procesa pa je v tej zvezi povsem nepotrebno.