Pokojnine pred pragom revščine

Pred kratkim se je v Ljubljani končala letna konferenca evropskega združenja European Pensions Circle (EPC), neprofitnega združenja, ki združuje predstavnike 14 evropskih držav na področju drugega pokojninskega stebra. Članica tega združenja je tudi Prva osebna zavarovalnica. Skladi EPC skupno upravljajo 500 milijard evrov, kar pomeni približno 14-kratnik slovenskega BDP.

»Naše skupno spoznanje je, da se vse razvite evropske države srečujejo z enakimi problemi – nezmožnostjo zagotavljanja pokojnin v višini, ki omogoča standard, kakršnega so prebivalci Evrope vajeni v času, ko so delovno aktivni. Pokojnine, ki jih izplačuje država, so vedno nižje, ne glede na plačo posameznika postajajo vse bolj enake in pokrivajo le najnujnejše življenjske potrebe. V razvitih državah, kjer pokojnina iz drugega stebra pomeni največji del pokojnine – na Nizozemskem v povprečju dve tretjini – pa preglavice povzročajo tudi pričakovana zniževanja pokojnin iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pričakovane pokojnine iz drugega stebra bodo manjše predvsem zaradi manjše gospodarske rasti, pritiskov na zmanjšanje vključevanja zaposlenih v kolektivno varčevanje in zmanjšane vloge delodajalcev pri varčevanju. Navedeno spremlja nezainteresiranost mladih za pokojnine, kar je posledica relativno visoke socialne varnosti njihovih upokojenih staršev in starih staršev,« pravi predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice Alenka Žnidaršič Kranjc.

Vlade se danes ubadajo s tekočimi problemi in ne odpirajo ali pa se ne ukvarjajo dovolj resno z vprašanjem dolgoročne vzdržnosti pokojninskih sistemov. Tisti, ki se s tem poklicno ukvarjajo, svarijo, da v Evropi potrebujemo sistem, ki bo zagotavljal državne pokojnine, ki omogočajo preživetje, hkrati pa za ohranitev življenjskega standarda starejših nujno potrebujemo samodejno vključitev v neko dodatno obliko varčevanja. Ko govorimo o državni pokojnini, se moramo zavedati, da obstoječi sistem pay as you go ne bo več zadoščal. Podobno kot na Švedskem bi potrebovali dolgoročni sklad, ki bi pokrival razlike v času in zagotavljal stabilnost pokojnin.

Nizozemci in Švedi za zgled

Verjetno je poleg Švedske na tem področju najbolj urejena Nizozemska. Oboji imajo osnovno pokojnino, ki jo prejme vsak prebivalec, ne glede na to, ali je delal ali ne, in ki zagotavlja življenjski minimum. Poleg tega imajo še pokojnino v okviru drugega stebra, ki je odvisna od delovne dobe in pomeni pomemben del posameznikovega dohodka po upokojitvi. Švedska pa je s svojim državnim skladom, ki zagotavlja ustrezno rast pokojnin ne glede na različne kratkoročne krize, vzornica tudi ostalim evropskim državam, saj vsi ugotavljajo, da morajo države imeti rezervo za krizna obdobja, ko plačani prispevki za pokojnine ne zadoščajo za izplačilo pokojnin.

Slovenija se lahko primerja s Portugalsko, Španijo, Češko, Slovaško in Madžarsko, ki nimajo pomembnega dela pokojnin iz naslova varčevanja. Država je z omembe vrednimi spodbudami pokojninsko varčevanje zagotovila le javnim uslužbencem. Če je lahko njim, zakaj tega ne zagotovi tudi ostalim, se sprašuje Alenka Žnidaršič Kranjc. Javnim uslužbencem varčevanje za pokojnino plačujejo vsi ostali zaposleni – tudi takšni, ki ga sami nimajo.