Politično soglasje k naftovodu

Vlada daje projektu, ki ga podpira tudi evropska komisija, načelno politično soglasje, podpis deklaracije pa še ne pomeni, da bo naftovod tudi dejansko zgrajen, zagotavlja minister Vizjak.

Objavljeno
30. marec 2007 08.00
Minister Andrej Vizjak
Ljubljana – Vlada je včeraj, kot smo včeraj že napovedali, pooblastila gospodarskega ministra Andreja Vizjaka za podpis deklaracije o pristopu Slovenije h gradnji panevropskega naftovoda (PEOP) med Konstanco in Trstom oziroma Genovo. S tem vlada daje projektu, ki ga podpira tudi evropska komisija, načelno politično soglasje, podpis deklaracije pa še ne pomeni, da bo naftovod tudi dejansko zgrajen, zagotavlja Vizjak. Če bodo okoljska tveganja prevelika, bo Slovenija odstopila od projekta, hkrati pa očitno že izstavlja račun za načelno podporo naftovodu.

Kot je navedeno v vladnem gradivu, je deklaracija pravno neobvezujoča za Slovenijo, »ki ni neposredno zainteresirana za projekt, podpira pa ga v smislu skupne evropske energetske politike in v skladu s pogodbo o energetski listini«. Prav tako se po mnenju ministrstva za okolje in prostor s podpisom deklaracije ne prejudicirajo ali zaobidejo po slovenski zakonodaji predvideni postopki umeščanja v prostor. Če bodo okoljske študije pokazale, da so tveganja prevelika, naj bi se Slovenija umaknila iz projekta.

Vendarle pa se je ministrstvo za gospodarstvo že začelo pogajati o ceni slovenskega podpisa na deklaraciji. Unija bo namreč pri projektu sodelovala kot nekakšen opazovalec, evropska komisija pa bo sopodpisnik enega od dveh dokumentov, ki bosta v torek podpisana v Zagrebu, in sicer gre za deklaracijo o razvoju na področju ogljikovodikov. Na njeni podlagi bo, kot kaže, Bruselj Slovenijo »nagradil« s tako imenovanim Plinskim forumom kot posvetovalnim telesom za jugovzhodno Evropo (Italija bo dobila naftnega v Trstu), na temelju deklaracije o naftovodu pa se bodo očitno lahko začela nekoliko konkretnejša pogajanja o revitalizaciji Nafte Lendava. Kot možni investitorji pri naftovodu, vrednem od 2,2 do 4,2 milijarde dolarjev, se namreč omenjajo giganti General Electric Energy Oil & Gas, China National Oil Corporation, Chevron Texaco in British Petroleum, ki bi lahko postali tudi partner Slovenije na področju predelave surove nafte.

Več o tem si preberite v petkovem tiskanem Delu.