Porast števila kino obiskovalcev v EU

Evropski kinematografi so se lani odpočili od izbruha množičnega obiska kino dvoran leto poprej. Skupni porast gledalcev v 25 državah članicah EU je lani porasel za štiri odstotke.

Objavljeno
21. februar 2007 15.45
Dunaj - Evropski kinematografi so se lani odpočili od izbruha množičnega obiska kino dvoran leto poprej. Po v sredo objavljenih ocenah Evropske avdiovizualne informacijske točke pri Svetu Evrope je skupni porast gledalcev v 25 državah članicah EU lani porasel za štiri odstotke v primerjavi z letom 2005. V posameznih državah so beležili dober obisk tudi zaradi domačih filmov. Izmed 20 držav, za kolikor so na razpolago podatki, so v 17 državah lani opazili več kino obiskovalcev kot leto poprej.

V Nemčiji se je obisk povečal za 7,4 odstotka, v Franciji - kjer so s 188,5 milijona prodanih kino vstopnic dosegli drugi najboljši obisk od leta 1984 - je bilo lani za 7,5 odstotka več gledalcev. Trije preostali ogromni trgi pa ne kažejo tako enoznačnega trenda: medtem ko so v Italiji zabeležili umerjeno rast v višini 1,7 odstotka, je število gledalcev v kinih v Španiji in Veliki Britaniji padlo za 4,7 oziroma 4,9 odstotka.

Dobro gre državam ob Baltiku

Posebno dobro gre kinematografom ob Baltiku: Estonija in Litva sta imeli lani za 40,2 oziroma 22,7 odstotka višji obisk, v Litvi se je obisk kino dvoran celo podvojil, na okrog 2,4 milijona. Dvoštevilčno rast gledalcev so vpisali tudi Poljaki (plus 35,8 odstotka), Čehi (plus 21,4 odstotka), Finci (plus 11,5), Avstrijci (plus 10,6) in Slovenci (plus 10,8).

Slovaška je po predhodnih podatkih lani s 54,3-odstotno rastjo števila kino gledalcev dosegla najboljši obisk po letu 1998. V Turčiji je bilo lani 27,8 odstotka več obiskovalcev kinematografov, največ od zgodnjih 80-ih let. Manj kino vstopnic pa so leta 2006 v primerjavi z letom poprej prodali še na Madžarskem (za 3,8 odstotka manj) in v Romuniji (za 4,6 odstotka manj).

45-odstotna domača produkcija

V Franciji je bil ob več kot 84 milijonih prodanih vstopnic delež domačih filmov v distribuciji 45-odstoten, kar je najvišja vrednost po letu 1984 in kar francosko filmsko produkcijo postavlja ob bok deležu ameriških filmov na tržišču (45,8 odstotka). Tudi v Nemčiji je za večji delež na trgu precej zaslužen domači film. S tremi naslovi med prvih deset glede obiska je nemški film dosegel najvišji tržni delež od leta 1991, ko so začeli meriti število obiskovalcev in tržne deleže posameznih kinematografij.

V Sloveniji 10-odstotni delež domačega filma

Finska je med državami, kjer je porast tržnega deleža domačih filmov najbolj očiten, saj je skoraj vsaki četrti film v kinih finske proizvodnje (lani 15 odstotkov). V Sloveniji je 10-odstotni delež domačega filma najvišji, kar so jih kdajkoli izmerili. Podobne podatke so poslale ostale srednje- in vzhodnoevropske države, med njimi Češka, Madžarska, Poljska in Romunija. Na Danskem pa je delež padel z 32 na 25 odstotkov, v Veliki Britaniji s 33 na 19 odstotkov. Avstrija z 2,6-odstotnim deležem domačega filma ostaja na ravni iz leta 2004.