Tiskane izdaje
Če se spustimo v notranjost piramide, imenovane slovenska energetika, najlaže pridemo do odgovora, kdo sploh vodi gospodarsko politiko nove vlade. Na vrhu te piramide naj bi po logiki sedel gospodarski minister Andrej Vizjak, a več kot očitno je, da se je v zadnjih mesecih piramida obrnila na glavo. Pomembno vlogo je pri tem skupaj odigral odbor za gospodarstvo pri SDS, ki je v zadnjih mesecih sprejel vrsto ključnih odločitev za slovensko gospodarstvo – tudi ali predvsem kadrovskih. Po naključju ga vodi Jože Zagožen, ki krmari tudi največje slovensko energetsko podjetje.
Koliko moči ima nad njim gospodarski minister, se je pokazalo že pri imenovanju v nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne. Torej si je podvojil nadzorno funkcijo, da bi laže nadziral in morda celo usmerjal Zagožna, kar pa mu očitno ni uspelo. Prvi človek holdinga se je izkazal za zelo vodljivo osebo, ki hitreje podleže pritiskom od spodaj kot z vrha piramide in tako bo očitno tudi pri sprostitvi trga z električno energijo. Svojo izjavo o odstopu z mesta direktorja kot neposredno grožnjo gospodarskemu ministru je včeraj spremenil v formulacijo, da v primeru, njega ne bo več v njem, če bo drugi steber ogrozil poslovanje Holdinga.
Zagožen pravi, da ve, kako težko je uspeti v gospodarstvu, če ti na čelu piše SDS, očitno pa se ni pripravljen spoprijeti z izzivi in bi rad sedel na direktorskem stolu le, dokler za blaginjo njegovega podjetja jamči država. Po takšnem miselnem vzorcu pravzaprav deluje energetika in tudi velik del slovenskega gospodarstva, ki je še skrit pod toplo državno perutjo. In prav tu nastajajo pritiski »od spodaj«.
Ministra Vizjaka sicer za to ni mogoče kriviti, ker več kot očitno izraža želje po spremembah. Vendarle bo moral prej ali slej nastaviti svoj hrbet, če bo hotel splezati nazaj na vrh piramide. Za državo in njeno gospodarstvo je bolje, da to stori čim prej. Gospodarsko politiko nove vlade namreč vodijo ljudje, ki o umiku države iz gospodarstva govorijo z veliko figo v žepu.
