Brez tržne dejavnosti niti ponovna uporaba ne živi

Center podpira vse tri stebre trajnostnega razvoja: s preprečevanjem nastajanja odpadkov in trajnostnim gospodarjenjem z nastalimi odpadki skrbi za varstvo okolja, z vključevanjem težje zaposljivih na trg dela in z dostopnostjo do blaga za socialno enakost, z ustvarjanjem delovnih mest in možnosti za usposabljanje pa za ekonomsko upravičenost. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, ali je dejavnost zbiranja, prenavljanja in prodajanja rabljenih izdelkov dovolj donosna za preživetje centra na trgu. Direktorica podjetja Tehnološki center za aplikativno ekologijo (EKO-TCE), ki bedi nad centrom, Marinka Vovk, priznava, da dejavnost ponovne uporabe ne prinaša dobička ne v Sloveniji ne drugod po Evropi. Center, ki ima v povprečju štiri zaposlene, dela na trgu brez subvencij, iz dejavnosti pa v povprečju pokrije eno delovno mesto.

Izdelki z dušo, ki se jih ne da kupiti v veleblagovnici

Po besedah direktorice je za kupce dandanes pomembna le cena, cenam izdelkov iz tretjega sveta pa ni mogoče konkurirati. Center zato prodaja izdelke po simboličnih cenah - knjigo, denimo, za evro, stol za deset do 20 evrov, sedežno garnituro pa za 80 do 100 evrov. »To pomeni, da ti centri ne morejo sami preživeti na trgu zgolj s to dejavnostjo, zato se je treba lotevati še drugih poslov, ki jih z našimi sodelavci izvajamo,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se lahko vprašamo, zakaj podjetniki selijo proizvodnjo v manj razvite države. »Ko bo v ceni izdelka upoštevan eksterni strošek zdravja, ekologije in družbene odgovornosti, bo tovrstna dejavnost tudi samovzdržna,« napoveduje.

EKO-TCE se torej zdaj ne financira le s prodajo izdelkov, ki nastanejo v centru, temveč tudi prodajo drugih produktov in storitev. »Delamo to, kar potrebuje trg, zato moramo biti fleksibilni in inventivni. Ker ni mogoče finančno pokriti vseh stroškov iz dejavnosti ponovne uporabe, delamo različne posle, od razvojnih do operativnih v delavnici,« pravi Vovkova. »Vključujemo se v različne projekte in v tem letu nas čakajo zelo zanimivi posli prav s tega področja. Razvijamo nove dejavnosti za lokalno okolje, izdelki, ki jih imamo v razvojni fazi, bodo presežek klasičnega razmišljanja o rabljeni opremi. Ti izdelki imajo dušo, so nekaj, česar kupec ne more kupiti v veleblagovnici ali supermarketu, poleg tega izdelke delamo po naročilu ter jih tudi dostavimo in montiramo. Delamo UP-recycling, torej nekaj, kar je več kot recikliranje, in to je naš prispevek k ohranjanju planeta in zdravja ljudi,« našteva.

Kakor novo boljše kot nekakovostno novo

Center pa vendarle privablja vse več ljudi. Zanimanje za prenovljene in predelane izdelke je namreč vedno večje, »saj počasi začenjamo ločevati med izdelkom, ki je odslužil že veliko let in je še vedno kakor nov, in izdelkom, ki smo ga komaj pripeljali domov iz trgovine, pa se barva že lušči, ni več stabilen in podobno«, je poudarila sogovornica. Po njenih besedah se je povečalo zlasti zanimanje za rabljeno belo tehniko in IT-opremo, sicer pa ljudje kupujejo predvsem praktične, funkcionalne izdelke. In kako v centru nagovarjajo kupce? S fizično ponudbo v trgovini, predstavitvijo izdelkov na spletni strani centra, za vsa vprašanja pa so dostopni tudi po telefonu.
»Z našimi strankami vedno vzpostavimo odprt pogovor o namenih našega centra in tako širimo idejo, ki nas spremlja in o kateri se moramo vedno več pogovarjati, saj nam bo tako vsem uspelo ohraniti okolje lepo, zdravo in zanimivo za nas in naše otroke,« poudarja direktorica podjetja in dodaja, da so letos začeli v center vabiti tudi nosilce različnih kreativnih delavnic, ki jih prav tako oglašujejo na spletu. Za valentinovo so tako, denimo, ustvarjali obešalnike. Udeležujejo se tudi strokovnih konferenc, predavanj, pišejo obvestila in novosti predstavljajo v medijih.

V Tuncovcu lani predelali 20 ton izdelkov

Do izdelkov, ki jih prodajajo, pa je seveda treba tudi priti. V Tuncovcu klice ljudi, ki so pripravljeni prispevati svoje stvari in jim omogočiti nadaljnjo uporabo, dobivajo iz vse Slovenije. Tovrstno odlaganje izdelkov je vse bolj prepoznavno in narašča, trdi Vovkova. Stranke lahko rabljene stvari v center pripeljejo same, pri oddaji večjih kosovnih predmetov pa se lahko dogovorijo za pomoč pri odvozu. Tudi samo podjetje išče koristne kose opreme. CPU zbira gospodinjsko opremo, kuhinjske aparate, skodelice, krožnike, športne pripomočke, preproge, knjige in slike sedežne garniture, stole, omare, igrače ter otroško opremo, kolesa, okrasne drobne predmete, obutev in tekstil, ženske torbice in otroške šolske torbe, popravljajo pa tudi opremo podjetij z manjšo napako. Lani so, denimo, skupaj prenovili 20 ton izdelkov. V centru izdelke najprej pogledajo in preučijo, kako jih znova spraviti v stanje uporabnosti. V delavnici imajo na voljo več strojev in materiala, ki ga potrebujejo za izdelavo, dodelavo in popravila. Razpolagajo s stroji za obdelovanje lesa in lesenih izdelkov, vrtalnimi stroji, strojem za tapeciranje, šivalnim strojem ... »Delovno opremo smo kupili ob začetku izvajanja procesa ponovne uporabe, pri čemer še vedno kaj dokupimo, saj imamo opraviti z izdelki, ki potrebujejo nove delovne procese,« še pravi Vovkova.