Čez pet let bo predstava o tem, kaj je knjiga, drugačna

Od oktobra so dostopne v e-knjigarni iBookstore, ta pa je za zdaj edina, ki podpira prodajo knjig v slovenščini.

Objavljeno
19. december 2011 07.48
Posodobljeno
19. december 2011 08.00
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Založniki in knjigarnarji se različno hitro odzivajo na prihajajoče spremembe, ki jih prinašajo elektronske knjige, njihove dileme pa spominjajo na dileme časnikarjev pred dobrimi desetimi leti, ko so se zavedli, da bo internet spremenil bralne navade njihovih bralcev in da bi ta selitev lahko pomenila dramatične spremembe v časopisnem založništvu.

Začeli so govoriti o kanibalizaciji, kar je pomenilo strah pred tem, da bi internetne izdaje ogrozile papir. Dokončne, zmagovite formule sobivanja, ki bi prinašala tudi dobiček, za zdaj kljub intenzivnim prizadevanjem in številnim potem in stranpotem še vedno nismo našli. Kaže, da so pred podobnimi dilemami oziroma izzivi zdaj tudi knjigarnarji in založniki.

»Elektronske knjige so odprle novo poglavje. Lažji bralniki, kakovostnejši monitorji in iPod vročica jih lahko naredijo za prodajno uspešnico,« je 27. februarja 2006 napisal Business Week Magazine. Tri leta za tem so v vodo skočili, presenetljivo, na slovenski univerzitetni (in ne komercialni) založbi. Priznanje, da je pdf format zastarel, gre številnim slovenskim knjigotržcem še danes stežka z jezika.

Začelo se je s prosto dostopnimi besedili

Hermina Krajnc, direktorica založbe na Fakulteti za družbene vede (FDV), ene prvih knjižnih založb, ki je bila navzoča v elektronskih knjigarnah, je pojasnila, da so iskali načine za prosto dostopno objavo besedil. »Prednosti takšne odločitve smo videli v pomenu za raziskovalno delo in učni proces, saj bi študenti in raziskovalci lažje in hitreje iskali po meta podatkih in po celotnem besedilu,« je povedala Hermina Krajnc.

V tujini je namreč hitro rasel obseg prosto dostopnih besedil, med njimi niso bila le besedila univerzitetnih, ampak tudi komercialnih založb. Ko se je Brockhaus, založba z 200-letno tradicijo, ki pomeni sinonim za leksikon in enciklopedijo, zaradi spremenjenih razmer na trgu aprila 2008 odločila, da svojo enciklopedijo brezplačno ponudi na internetu, je bilo povsem jasno, da se na FDV niso zmotili in da je bil njihov prvi korak pred šestimi leti, ko so prešli na t. i. tisk na zahtevo, narejen v pravo smer.

Prve prosto dostopne elektronske knjige so izdali že leta 2009. Istega leta so začeli tudi postopke urejanja avtorskih pravic za digitalne objave preteklih izdaj. »Ker je kazalo, da distribucijski kanali za prodajo elektronskih knjig ne bodo kmalu dostopni slovenskim založnikom, se je zdela objava prosto dostopnih knjig edina realna možnost.« Hermina Krajnc je bila kljub optimizmu in lastnemu navdušenju, da stoji pred velikimi novimi priložnostmi za založbo, vseeno zelo pozitivno presenečena, da se je na pobudo založbe, da najprej v elektronski obliki objavijo prosto dostopna tista dela, ki so izšla pred več kot tremi leti, pozitivno odzvala večina avtorjev.

Pa vidi poleg očitnega navdušenja nad elektronsko knjigo tudi pomankljivosti? »Z iskanjem pomanjkljivosti e-knjige se mi ne zdi vredno izgubljati energije. Še naprej smo odločeni izdajati tiskane knjige, vzporedno z njimi pa tudi elektronske, uporabnik pa se bo sam odločil, katera oblika mu je ljubša. Mi samo širimo ponudbo, izbere pa bralec. Ker smo že pred leti prešli na tako imenovani tisk na zahtevo, kar pomeni, da natisnemo toliko knjig, kolikor je povpraševanja, s tem ne bomo imeli težav.

Prepričani smo, da se bo elektronska knjiga uveljavila. Posebnih pomanjkljivosti za zdaj ne bi znala opredeliti, vidim pa številne prednosti zlasti za akademsko knjigo in učbenike. Elektronsko knjigo lahko podčrtuješ in vanjo pišeš opombe, ne da bi jo poškodoval, na voljo in takoj pri roki so številne interaktivnosti, kot so iskanje z gesli po celotnem besedilu, neposredne povezave na slovarje in internetne iskalnice. Tip in velikost pisave v knjigi brez težav prilagajaš svojim željam in potrebam, knjige lahko vsebujejo tudi interaktivne vsebine. Odkrijem lahko še praktičen pogled na stvar: če svojo potovalno prtljago obremenite s težo malo večje čokolade, lahko s seboj na potovanje vzamete več ducatov knjig.«

Kanibalizacije se Hermina Krajnc ne boji, saj meni, da se bodo založbe v prihodnje odločale za ponudbo tiskanih in elektronskih knjig. Razvoj tiskarskih tehnologij ji pritrjuje, saj številne tiskarne za razumne zneske že tiskajo zelo majhne naklade.

Lahko razširitev izdaj 
v e-obliki ogrozi leposlovje?

Drugačnega mnenja je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač. »Pri leposlovnih in esejističnih knjigah bodo e-knjige gotovo ogrozile prodajo tiskanih knjig. Prav tako verjamem, da se bo v prihodnjih petih letih temeljito spremenila tudi naša predstava o tem, kaj je to knjiga.«

Trenutno so e-knjige v ZDA precej cenejše od tiskanih. Kovač meni, da je to posledica politike Amazona, ki v številnih primerih e-knjige prodaja z izgubo, ker želi na ta način spodbuditi prodajo svojih bralnih naprav in čim več kupcev povleči iz zidanih v spletne knjigarne. Ocenjuje, da v celinski Evropi sicer tako velikih odstopanj ne bo.

Razloga sta po njegovem dva: v Evropi ni spletnega knjigotržca, ki bi imel tako veliko moč, kot jo ima Amazon v ZDA, in ki bi mu bilo hkrati vseeno, kot je Amazonu, kaj bo s klasično knjižno infrastrukturo. In drugič, zelo hud problem v Evropi so davki, ki so v večini evropskih držav pri e-knjigah dvakrat višji od davkov na tiskano knjigo.

Če ob tem upoštevamo še dražje avtorske pravice, visok strošek priprave metapodatkov in konverzijo v e-format, se prihranek pri tisku pri e-knjigah skoraj že izniči. Posledično bodo e-knjige v angleščini precej cenejše od e-knjig v jezikih celinske Evrope, kar bo še dodatno pospešilo širjenje angleščine kot najbolj razširjenega drugega svetovnega jezika.

Pa se Mladinska knjiga boji kanibalizacije? »Več kot deset odstotkov prodaje v slovenskih knjigarnah pomenijo knjige v angleščini in če bodo slovenski bralci angleških knjig presedlali na e-knjige, bo to za številne knjigarne udarec, ki bo zelo prizadel njihovo poslovanje.

Sicer pa v svetu obstaja nekaj modelov, kako združiti prodajo e-knjig z zidano knjigotrško infrastrukturo in verjamem, da bomo v Sloveniji privzeli najbolj učinkovitega. S tem se nam – prav zaradi prodaje knjig v angleščini – mudi precej bolj, kot bi se nam, če bi bila slovenska kultura bolj avtarkična,« pravi Kovač, ki se v isti sapi zahvali za to avtarkičnost.

Mladinska knjiga kot največja slovenska založba bi za to, da bi naredila lastno kvalitetno in varno e-knjigarno, potrebovala več kot milijon evrov. »Ne samo, da tega denarja nimamo, takega vložka tudi ne bi bilo mogoče ekonomsko upravičiti. Zato se z enim od največjih svetovnih igralcev na tem področju pogajamo o skupnem nastopu na slovenskem trgu. O tem, da bi govorili o natančnih rokih, pa je še prezgodaj. Vsekakor računamo na prihodnje leto,« pojasni Kovač načrte MK, ki bo kljub očitnim zadržkom morala slediti neizogibnemu.