Dejan Turk: povezovanja infrastruktur in operaterjev bodo nujne

Turk pričakuje, da bo vodilnega operaterja doletela kazen za početje z naročniškim paketom za mlade džabest.

Objavljeno
23. maj 2011 10.06
Posodobljeno
23. maj 2011 10.06
Matjaž Ropret, gospodarstvo
Matjaž Ropret, gospodarstvo
Drugi operater na slovenskem mobilnem trgu je trenutno eno redkih telekomunikacijskih podjetij, ki niso v težavah, saj ima zaledje Telekoma Austrie, zaradi katerega laže vlaga milijone v nadgradnje in širitve omrežja, v prihodnjih tednih pa bo zaradi povezav in moči matične skupine v Sloveniji kot prvi začel ponujati dolgo pričakovani iphone. Kljub vsemu naštetemu pa morajo tudi v Simobilu zmanjševati stroške in se vedno znova zagovarjati zaradi previsokih cen znotraj poslovne skupine avstrijskega telekoma.

V zadnjih mesecih se vendarle približujete pred leti precej oddaljenemu cilju 30-odstotnega tržnega deleža. Čemu pripisujete rast in kdaj pričakujete, da boste dosegli to mejo?

Pred leti, ko smo imeli manj kot 20-odstotni tržni delež, smo bili finančno neuspešno podjetje, imeli izgubo in zelo nizko motivacijo zaposlenih. Eden ključnih dejavnikov za preobrat je v tem, da smo v težkih gospodarskih razmerah, ki so vplivali na našo panogo, sorazmerno dobro preživeli zadnji dve leti in da nismo izgubljali toliko, kot so nekateri drugi. Globoko si želim, da bomo magično mejo dosegli letos, verjetno bo to v drugi polovici leta.

Kljub povečevanju števila uporabnikov pa vam prihodki padajo.

Seveda, skokovita rast, kakršna je bila med letoma 2006 in 2008, se je ustavila. Predvsem t. i. cenovna vojna je vplivala na padec povprečne porabe na uporabnika (arpu) s 25 na manj kot 20 evrov. To se je zrcalilo tudi v naših prihodkih, na žalost pa tega nismo povsem uspeli nadomestiti z dvigom števila uporabnikov in tudi nove storitve še ne izpolnjujejo pričakovanj celotne panoge. Prenos podatkov je eksplodiral, vendar ga še ne uspevamo res monetizirati in celoten posel z aplikacijami za zdaj le nemo opazujemo. Vendar smo bili na stroškovni strani vedno zelo suhi in našli smo še nekatere dodatne priložnosti zmanjševanja stroškov, zato smo uspeli dobičkonosnost ohraniti na ravni, kakršna je bila pred krizo.

Kje konkretno ste lahko še kaj privarčevali, znižali stroške?

Nismo varčevali pri naložbah v omrežje, in to se nam danes zelo pozna, saj je bila v preteklosti to naša šibka točka. Verjetno bomo letos med vsemi operaterji v omrežje vložili največ. Smo pa varčevali pri trženju in oglaševanju. V treh letih smo trženjski proračun zmanjšali za skoraj tretjino. Varčujemo pri vsakodnevnih majhnih in velikih izdatkih, pri potovanjih, včasih tudi usposabljanju zaposlenih. Zelo pozitiven je učinek naše iniciative re.misli, ki smo ga vpeljali zato, da pomagamo okolju. Bistveno smo znižali stroške za električno energijo, ogljični odtis, ki ga intenzivno merimo od leta 2007, smo v tem času zmanjšali za polovico, z 8.000 ton CO2 na 4.000 ton.

Verjetno so tudi drugi operaterji počeli kaj podobnega glede stroškov. Bi torej lahko rekli, da je panoga pred krizo živela na precej veliki nogi?

Kot sem že rekel, smo bili mi vedno suhi in zelo stroškovno naravnani. Lastnik je zaradi izgube v preteklosti že takrat naredil marsikaj, da je omejil stroške. Vedno pa se lahko še kaj najde.

Omenili ste, da se arpu znižuje. Verjetno je to posledica zniževanja cen, ki se je dogajalo pred časom, pa tudi paketov z vključenimi količinami. Je morda še kakšen razlog?

Prvi razlog je regulacija, ki je v zadnjih letih negativno vplivala na celotno panogo. Predvsem regulacija na evropski ravni pri cenah gostovanja. Po drugi strani je tu močan konkurenčni boj, cenovna vojna. Poleg tega je prišla še gospodarska kriza, ljudje so začeli malo manj uporabljati storitve, manj potovati, tudi tujcev prihaja manj, in vse to se odraža na naših prihodkih.

Regulacija vam je znižala cene roaminga in zaključevanja klicev, kar omenjate tudi v letnem poročilu. Vendar operaterji še vedno živite dokaj normalno. Lahko ugotovimo, da smo uporabniki v preteklosti plačevali preveč za klice v druga omrežja in iz tujine?

Težko se strinjam, da operaterji živimo normalno. Poglejte, kaj se dogaja s Tušmobilom, T-2, Izimobil je na meji profitabilnosti, skupina Telekom Slovenije je letos objavila samo konsolidirane rezultate za skupino, ki so bili globoko negativni, kaj je bilo na mobilnem delu, ne vemo. Evropsko regulacijo, ki deluje v dobro potrošnikov, lahko delno razumemo tudi operaterji, ker bi pred leti najbrž lahko sami šli po poti postopnega zniževanja cen, in šok zaradi uredbe o roamingu ne bi bil tako hud. Za nas je bolj kritično nedelovanje lokalne regulacije, predvsem mislim na Apek in UVK, kjer se že leta pojavljajo afere, netransparentno in nejasno delovanje, neobstoj strategij ter neodzivnost na očitne kršitve in sporna dejanja na trgu. V takšnem poslovnem okolju je težko delati.

Kaj konkretno bi radi videli, da bi uredila Apek ali UVK?

Apek bi lahko povedal, kakšna je strategija države glede ravnanja s frekvencami, z bodočimi razmerami pri infrastrukturi, koliko vidijo ponudnikov, kaj bodo ti ponujali in na katerih frekvencah.

Apek je objavil strategijo frekvenčnega spektra za tehnologijo IMT (UMTS). Ali to ni to, kar pričakujete?

To še vedno ni dovolj. Še vedno ne vemo, kaj se bo dogajalo z digitalno dividendo, predvsem pa ni strategije glede infrastrukture. S strategijo države, ki bi favorizirala neko pametno konsolidacijo v korist uporabnikov, bi bile razmere danes verjetno drugačne. Imeli bi močnejša, uspešnejša podjetja, boljšo infrastrukturo, večje naložbe.

Kaj konkretno bi se dalo narediti, ko sta na trg vstopala T-2 ali Tušmobil? Težko bi rekli, da se je takrat kazala kakšna dobra in realna možnost za souporabo ali skupno gradnjo infrastrukture, niti ni bilo prave pripravljenosti med operaterji, da bi se o tem sploh pogovarjali.

Ne gre pozabiti dejstva, da so bile frekvence Tušmobilu podeljene zastonj. O tem še vedno tečejo postopki, država bi marsikje lahko iztržila več, postavila bolj jasne pogoje, predvsem glede pokrivanja ozemlja, ki bi jih operaterji morali izpolnjevati. Država je podelila licence, jasnega preverjanja izpolnjevanja zavez pa potem ni bilo.

Kaj pa naj bi naredil UVK?

V času našega obstoja smo mu posredovali več kot 80 konkretnih pritožb, in v nobenem primeru ni bilo rešitve. Niti v enem. Najbolj očiten in eklatanten primer je zagotovo džabest, kjer je bila poslovna škoda jasno dokazljiva. Pričakovali bi, da bi država pri tako eklatantnih primerih s svojimi ustanovami zaščitila potrošnike in podjetja.

V zgodbi džabest ste najbrž tudi sami malo pripomogli k temu, da je Mobitel šel tako nizko s cenami. Takrat ste bili operaterji vpleteni v cenovno vojno.

Pri tem je treba razlikovati med operaterji in upoštevati, da za prevladujočega operaterja veljajo drugačna pravila. Varuh konkurence bi moral zaščititi šibkejše. Korak tekmeca, ki ima več kot 50 odstotkov trga in je čez noč znižal svojo ceno za skoraj polovico ter s tem povzročil radikalne premike na trgu – nam in Tušmobilu se je prodaja povsem ustavila –, je nepošten. Škoda se meri se v desetinah milijonov evrov. Zato bi moralo biti ukrepanje pristojnih bistveno hitrejše in bolj odločno. Za zdaj smo verjetno edini operater v Sloveniji, ki ne toži in nima svojih poslovnih modelov naravnanih tako, da ima v ozadju neko tožbo, s katero bo prej ali slej prišel do poravnave ali celo zmage na sodišču. Vendar je bila v tem primeru škoda tako eklatantna, da bomo šli do konca.

Že nekaj časa napovedujete vstop na fiksni trg. Kdaj se bo zgodil in kako? Si ogledujete kakšne prevzemne tarče?

Možnih načinov vstopa na fiksni trg je več. Časi, ko smo pregledovali prevzemne tarče, so za zdaj večinoma mimo. Bili smo resen interesent za T-2, vendar smo zaradi številnih nejasnosti glede lastniške strukture in prerivanj v vrstah lastnikov in bank to že davno opustili. Zato je zdaj najlažji vstop prek veleprodajnega modela in verjetno bo naš vstop vsaj v prvi fazi tak. Seveda so pri tem naše marže dokaj nizke, zato bomo dolgoročno gledano potrebovali nekaj lastne infrastrukture.

Torej boste morali nekoga kupiti ali pa zgraditi omrežje?

To sta alternativi. Vemo, da je graditi teže in bolj dolgoročno kot dobiti infrastrukturo kako drugače.

Torej vas v perspektivi, če se razrešijo nejasnosti, ki ste jih omenjali, še vedno zanima tudi T-2?

T-2 je naredil infrastrukturo, ki je zagotovo dobra. Zmanjkalo jim je predvsem pri odnosu do uporabnika, zato smo bili kandidati, da iz te infrastrukture naredimo zgodbo o uspehu. Trenutno pa imamo druge poti in načrte, zgodba s T-2 je za nas končana vsaj do tedaj, ko se konča prerivanje okoli lastništva in utrdi vloga bank.

Kaj konkretno bi pridobili z vstopom na fiksni trg? Koliko podjetij bi lahko pridobili?

Naša vizija je postati zelo močna druga alternativa skupini Telekom Slovenije v celotnem naboru storitev in nekoč biti tako veliki kot oni. Predvsem vidimo, da znamo to, pri čemer je skupina Telekom šibka, to je odnos do stranke, sami veliko bolje. Slovenskemu konkurenčnemu zemljevidu bi koristilo, če bi se izkristalizirala dva pola, ki bi imela močno infrastrukturo, ponujala dobre storitve in tekmovala pošteno.

V zadnjem letu je bilo več govoric o vašem dogovarjanju z nekaterimi fiksnimi operaterji glede gostovanja na vašem omrežju kot virtualni mobilni operaterji. Se glede tega kaj premika?

Res je, da mi ta čas ne gostimo nobenega virtualnega operaterja, razlog je v neprimerni ureditvi veleprodajnega trga in v tem, da smo se zavedali omejitev našega omrežja. Po nadgradnjah omrežja smo glede gostovanja drugih ponudnikov zelo odprti in se pogovarjamo z več interesenti.

Morda tudi s Tušmobilom, ki se mu letos izteče pogodba za nacionalno gostovanje z Mobitelom?

Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo po poteku pogodbe. Verjetno pa se vsi zavedamo, da bo sodelovanje nujno. Najprej pričakujem povezovanja med drugim in tretjim, morda pa pozneje tudi med vodilnima operaterjema. Poleg operaterjev so tu še trgovske verige in drugi ponudniki, ki razmišljajo o mobilnih storitvah.

Direktorja Simobila vsakič znova vprašamo o cenah znotraj skupine Telekom Austria, torej cenah roaminga na Hrvaškem in drugod. Pri tem se počasi nekaj premika, pa vendar me zanima, zakaj je to vprašanje po vseh teh letih še vedno aktualno.

Tam, kjer lahko kot skupina jezdimo na sinergijah, smo absolutno cenejši od konkurence. Tudi mi bi si želeli širše sinergije, enotno balkansko tarifo, vendar moramo gledati širši interes skupine. Smo zelo jasno naravnani na to, da stranka postopno čuti vplive sinergij. Največ lahko nudimo podjetjem, ki poslujejo v regiji, za katere oblikujemo cene na osnovi njihovih potreb.

Strategija je torej biti na zunaj cenejši od konkurence, še vedno pa imeti take cene, da prihodki skupine ne trpijo?

Smo del skupine in naš uspeh se meri po tem, koliko smo lokalno uspešni in koliko je uspešna celotna skupina. In ne nazadnje, koliko je delnica Telekoma Austrie, ki kotira na dunajski borzi, zanimiva za vlagatelje.

Kakšne koristi boste imeli od ponujanja iphona? Videli smo že precej analiz, da z njim služi samo Apple, operaterji pa imajo z njim večinoma izgubo.

Predvsem sem vesel, da ga bomo v prihodnjih tednih vključili v našo ponudbo. Izkušnje kažejo, da ima iphone velik vpliv na uporabo storitev in predvsem na prenos podatkov. Operaterji po Evropi opažajo, da ljudje ta telefon res uporabljajo in menda po njem pretakajo tudi občutno večje količine podatkov kot z drugimi pametnimi telefoni.