Pred izvršbo upniki lahko pokličejo na pomoč izterjevalce

Pobrskajte po predalih, in če boste našli položnice, pri katerih je potekel tudi rok za plačilo po opominu, boste bržkone postali neplačnik, ki se bo prej ali slej vrtel v kolesju izterjave – ta se bo, če dolžnik ne bo poplačal dolga, najbrž nadaljevala v izvršbo prek sodišča. »Kaj imam z njimi, nisem njihova stranka, pogodbo sem sklenila s ponudnikom storitve,« se jezi stranka, ki je zaradi daljše zamude pri plačilu sicer majhnega zneska dobila opomin od agencije, ki po pogodbi opravlja izterjavo za ponudnika telekomunikacijskih storitev.

Podjetja, ki opravljajo izterjavo za naročnine, se zvečine ukvarjajo tudi z odkupom terjatev, ki jih z dogovorjenim diskontom odkupijo od upnikov, potem pa od dolžnikov zanje poskušajo iztržiti čim več denarja, vsekakor več, kakor so zanje plačala sama. Toda večina »malih ljudi« se zaradi neplačanih položnic najprej sooči s postopki za izterjavo.

Ob izterjavi delajo še drugo

Podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) kažejo, da se je od leta 2008 v poslovnem registru za skoraj tretjino povečalo število podjetij, ki opravljajo tudi odkup terjatev. Za tretjino se je povečalo tudi število podjetij v registru, ki imajo v opisu svoje dejavnosti (tudi) izterjavo, a takšnih je dosti manj od prvih. Po standardni klasifikaciji dejavnosti spada odkup terjatev (tako imenovani faktoring) v šifro dejavnosti 64.990 z opisom Druge nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, pojasnjuje višja svetovalka v agenciji za javnopravne evidence Brigita Slak, izterjava pa v šifro dejavnosti 82.910 z opisom Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti.

Ni torej mogoče natančno povedati, koliko podjetij se ukvarja samo z eno ali drugo dejavnostjo, kajti odkup terjatev (faktoring) je v skupini skupaj z vpisovanjem zamenjav (swapov), opcij in drugih instrumentov zavarovanja pred tveganjem, z družbami, ki prodajajo police življenjskega zavarovanja drugih oseb in z investicijsko dejavnostjo za lasten račun, pod šifro dejavnosti 82.910 pa sta ob dejavnosti izterjava zapadlih računov ter izterjava dolga za račun dolžnika še dejavnosti ocenjevanje kreditne sposobnosti fizičnih in pravnih oseb (ocena bonitete) po naročilu in zbiranje plačil za račune, čeke, menice, pogodbe in podobno ter nakazovanje denarja naročniku.

Najprej sami, potem s pomočniki

Na koncu bo hiša v temi, a preden boste zaradi neplačanih računov za električno energijo prišli do skrajnega roba svetlobe, vas bodo dobavitelji opozorili z opomini. »Izterjavo neplačanih računov za uporabo omrežij in električno energijo izvajamo sami. Če pri tem nismo uspešni, nam pri postopku izvršbe pomaga odvetniška družba. Pri tem se postopek ne razlikuje za odjemalce fizične osebe in odjemalce pravne osebe,« v imenu Elektra Ljubljana na naša vprašanja odgovarja Mateja Pečnik.

Tudi ponudniki drugih storitev, za katere naročniki plačujejo naročnino in z njo stroške po ceniku, si pri poplačilu svojih terjatev proti dolžniku prej ali slej pomagajo z odvetniško pisarno ali podjetjem, ki opravlja izterjave. Tako je tudi v družbi Telekom Slovenije, ki med storitvami ponuja stacionarno in mobilno telefonijo. »Družba Telekom Slovenije opravlja izterjavo neplačnikov sama. Le v enem od korakov izterjave sodelujemo tudi zunanjim pogodbenim izvajalcem,« v imenu te družbe odgovarja Boris Ziherl iz službe za odnose z javnostmi.

Telekom na tem področju sodeluje s slovensko članico mednarodne finančne skupine Creditexpress. »Odločitev, da vključimo pogodbenega izvajalca, je bila sprejeta z namenom optimizacije procesa izterjave – da zmanjšamo število primerov, za katere se izterjava izvaja na sodišču. Pred predajo dolga v izterjavo zunanjemu izvajalcu v podjetju izvedemo več korakov izterjave – to je vsaj štiri korake. Pogodbeni izvajalec izvaja zadnjo fazo pred sodno izterjavo. Zunanji izvajalec ne pripravlja predlogov za sodno izvršbo. Sodno izterjavo izvajamo sami v podjetju,« pojasnjujejo v Telekomu.

Tudi v mobilnem operaterju Si.mobil, ki je del mednarodne telekomunikacijske skupine Telekom Austria Group, nekaterih podatkov o izterjavi ne razkrivajo. Ni recimo mogoče izvedeti, koliko izterjav opravijo na leto, v imenu družbe pojasnjuje predstavnica za stike z javnostjo Maja Ilec. »Vse izterjave začnemo na Si.mobilu. Ko kljub številnim pozivom k plačilu neporavnanih obveznosti uporabniki teh ne poravnajo, jim prekinemo aktivno naročniško razmerje in njihov dolg predamo v izterjavo agencijam. Imamo sicer zelo učinkovit lasten sistem opominjanja in velik del neplačanih obveznosti uspemo pridobiti sami. Opomin pošljemo v tiskani obliki, uporabnika pa nato po zapadlosti opomina k plačilu pozovemo še s SMS-jem.

V petih dneh po zapadlosti računa uporabnik prejme prvi opomin. Preden predamo neplačnika agenciji, pošljemo še tri pisne opomine. Praksa je pokazala, da je sodelovanje z zunanjimi agencijami po izčrpanih lastnih zmožnostih uspešno in učinkovito. Pri izterjavi sodelujemo z agencijami EOS KSI, Coface in Inkasso,« pojasnjujejo v Si.mobilu. Agencija, ki prevzame izterjavo, stranki pošlje pisni poziv, v katerem se tudi predstavi, da je prevzela primer v Si.mobilovem imenu, in nadaljuje postopek s pisnimi in telefonskimi pozivi k poravnanju obveznosti.