Usposobljeni zaposleni povečujejo konkurenčnost

Na začetku prihodnjega leta bo Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije objavil prvi javni razpis za sofinanciranje vseživljenjske karierne orientacije delodajalcem in zaposlenim. V okviru programa bo prihodnje leto na voljo 3,03 milijona evrov, leta 2013 pa po predvidevanjih še 2,44 milijona evrov.
»Namen javnega razpisa je omogočiti karierno orientacijo zaposlenih s krepitvijo služb za razvoj kadrov v podjetjih in/ali s pomočjo mreže zunanjih sodelavcev. Razpis je namenjen vsem podjetjem, vendar imajo prednost mikro, majhna in srednja podjetja. Na tak način se zaposlenim zagotavlja večjo dostopnost in kakovost razvoja njihovih karier,« je povedala Sabina Rajšelj, višja svetovalka na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.

In kaj sploh je karierna orientacija? To so različne aktivnosti, s katerimi se posameznikom omogoči uresničevanje njihovih kariernih ciljev na način, da lahko v katerikoli točki karierne poti identificirajo svoje sposobnosti, zmožnosti in interese za nadaljnja usposabljanja ter odločitve pri razvoju nadaljnje kariere. V okviru javnega razpisa bodo tako podjetja predvsem dobila dostop do sredstev, da bodo s pravilnim in sistematičnim razvojem zaposlenih usmerjali sposobnosti, zmožnosti in spretnosti zaposlenih v povečanje učinkovitosti ter doseganje ciljev podjetja, ob tem pa v kar največji meri zadovoljili njihove potrebe.

»Pridobitev sredstev na javnem razpisu bo podjetjem omogočilo, da bodo imela dobro motivirano, zaposljivo in prilagodljivo delovno silo, povečala pa bo tudi osebno zadovoljstvo zaposlenih, saj jim daje možnost razvoja kariernih poti,« je prepričana Sabina Rajšelj.

Znanje je konkurenčnost

Na pomen, ki ga ima stalno, premišljeno in organizirano dodatno usposabljanje zaposlenih, pa je opozorila Meta Ponebšek, področna podsekretarka na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. »Ob zaposlitvi novega človeka, tudi če je ravno 'prišel iz šole', nuja po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju ne zamre, ampak se takoj pojavijo potrebe po novih znanjih. Čim hitreje in učinkoviteje ga je treba vključiti v delovni proces, da bo lahko samostojno opravljal svoje naloge. Ker so spremembe edina stalnica tudi v življenju podjetij, je učenje vodilnega kadra in zaposlenih nujen pogoj za to, da lahko podjetje sledi izzivom okolja. Samo sveže podjetniške ideje in inovativnost nas lahko peljejo iz krize,« je poudarila.

Predvsem večja podjetja lahko del internih izobraževanj izpeljejo z lastnimi znanji in ljudmi. Manjšim podjetjem pa dostop na trg izvajalcev programov usposabljanja olajšajo tudi sredstva, ki jih prek razpisov za to namenja država. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je lani razpisal kar 22,2 milijona evrov za različne programe sofinanciranja razvoja kadrov, izobraževanje in štipendije, letos pa so se sredstva v ta namen povečala na 26 milijonov evrov.

Usposabljanju zaposlenih so trenutno namenjeni trije programi, je pojasnila Meta Ponebšek. Poleg vseživljenjske karierne orientacije, ki je nov projekt, sta prve rezultate že dala program sofinanciranja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter program kompetenčnih centrov za razvoj kadrov.

Spodbujanje povezovanja

Za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih je bilo v letih od 2008 do 2010 razpisanih osem milijonov evrov sredstev. »V treh letih smo sofinancirali 19.100 vključitev v programe izobraževanj in tako povrnili 2,56 milijona evrov. Porabljenih sredstev je bilo precej manj od dodeljenih zaradi preveč optimističnega načrtovanja v vlogah podjetij glede vključevanja zaposlenih v usposabljanje in dejanskega zniževanja proračunov za izobraževanje v podjetjih zaradi gospodarske krize,« je povedala Meta Ponebšek. V okviru novega progama je sklad za isti namen junija in septembra letos razpisal šest milijonov evrov sredstev, za katera je bil interes izreden; na prvi razpis so prejeli 1302, na drugega pa več kot 3600 vlog. Ideja javnega razpisa Kompetenčni centri za razvoj kadrov je spodbujanje povezovanja podjetij v panogi na področju razvoja kadrov. Partnerstva izdelajo kompetenčni model, ugotovijo, katerih znanj jim primanjkuje ter ta primanjkljaj pokrijejo z notranjimi in zunanjimi usposabljanji. »Razpis v vrednosti 2,75 milijona evrov smo objavili avgusta lani, na njem pa smo izbrali sedem kompetenčnih centrov iz sedmih različnih panog, v katere je povezanih 99 podjetij in podpornih partnerjev,« je povedala sogovornica.

Težave s porabo denarja

Izkušnje, ki jih ima javni sklad z deljenjem in porabo razpisnega denarja, pa niso samo dobre. Težave so predvsem pri resnično namenski porabi sredstev. »Ugotavljamo, da se podjetja neverjetno hitro prilagodijo razpoložljivim programom. Bolj kot namen programa jih pritegnejo razpoložljiva sredstva. Podjetja so pri njihovem pridobivanju spretna, domiselna in agresivna. Sama razdelitev sredstev nikoli ni problem. To pa za sklad ni dovolj, naš cilj je priprava strateških, razvojnih programov, ki dosegajo svoj cilj in namen,« je povedala Meta Ponebšek.

Po njenih izkušnjah imajo podjetja težave tudi s pripravo dokumentacije za prijavo na razpis in pozneje z dokazovanjem izdatkov. To pa je strogo, saj sklad večinoma razpisuje sredstva iz kohezijskih skladov Evropske unije, kjer so zahteve visoke. »Priprava zahtevkov za sofinanciranje in poročil zahteva od podjetij precej dela. Se pa na skladu trudimo, da je obseg dokazil kar najmanjši,« je še zatrdila sogovornica.