V Merkurjevih trgovinah bo več orodja, gradbenega materiala, barv in lakov

Samo optimisti so verjeli, da se bo Merkurju uspelo pobrati.

Objavljeno
22. avgust 2011 09.31
Posodobljeno
22. avgust 2011 09.31
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo

»V Ljubljani smo zaprli tri trgovine, standardizirali velikosti centrov, izoblikovali tri formate: male, srednje in velike trgovine. Ne načrtujemo več krčenja prodajnih površin. Nekateri centri bodo dobili najemnika, kot krepitev prodajne palete. Prvi korak je bil vstop Lidla v center na Rudniku. Frekvenca kupcev se je povečala, zdaj analiziramo, koliko se bo to poznalo pri naši prodaji. Če bo povečana, to lahko postane vzorec za naprej. Ko prodajamo nepremičnine, skoraj za vsako lokacijo dobimo ponudbo katerega od diskontarjev. To so trenutno edini aktivni udeleženci na trgu. Slovenska populacija se usmerja v censko dosegljivejše izdelke.«

Samo optimisti so verjeli, da bo Blaž Pesjak s svojo ekipo uresničil, kar je pred dobrim letom dni začel naslednik Bineta Kordeža, Bojan Knuplež (pa ga je prehitela tragična usoda). Da bo namreč novi upravi uspelo izvesti prisilno poravnavo največjega slovenskega tehničnega trgovca Merkurja. Več je bilo argumentov na strani dvomljivcev: izjemna velikost prisilne poravnave, njena tehnična zapletenost, kontroverzni odnosi med upniki in lastniki, dvojna vloga bank, dvomljivi posli v ozadju, splošna nelikvidnost, upadanje kupne moči in krčenje trga, ne nazadnje pa tudi relativna mladost vodilne ekipe. Člana uprave Uroš Zajc in Rok Ponikvar sta sicer skupaj s Knupležem že uspešno izvedla finančno in poslovno sanacijo Big Banga, a Merkur je bil veliko večji in trši oreh. Vendar se je zgodilo. Prisilna poravnava je potrjena, z Blažem Pesjakom pa smo se pogovarjali predvsem o načrtih za novi Merkur.

Po zaključenem glasovanju o prisilni poravnavi najbrž niste pričakovali kakšnih posebnih zapletov, ker je poravnavo potrdila tako prepričljiva večina upniškega odbora, pa vendar: kako težko breme vam je padlo z ramen?

Zelo težko. Prisilna poravnava je trajala dolgo, od razglasitve insolvence do zaključka sodnega postopka je minilo kar 11 mesecev. Načrtovali smo, da se bo proces končal aprila, zato smo zelo težko čakali konec.

Je bilo realno pričakovati zaključek že aprila?

Mogoče bi ga bilo končati do tedaj, a to je bil idealen scenarij, ki ni upošteval pritožb in drugih zastojev. Žal insolvenčni zakon določa predolge roke za izvedbo postopkov, kar je neugodno zlasti za podjetje, ki je veliko kot Merkur. Večje ko je podjetje, več je formalnosti in transakcij, ki jih je treba sproti voditi, več je tudi možnosti za pritožbe in spore...

Kaj se po potrjeni prisilki spre meni za Merkur?

Merkur ni več v sodnem delu insolvenčnega postopka. Status Merkurja se je bistveno izboljšal, tveganje poslovanja z njim se je znižalo. Spet je likvidno in solventno podjetje, ki normalno nastopa na trgu in se lahko s poslovnimi partnerji prosto dogovarja o pogojih sodelovanja. Spet bomo lahko dobivali ugodnejše cene in daljše plačilne roke, naši dobavitelji bodo lahko spet pridobili komercialna zavarovanja za posle z nami. Spremenila se bo Merkurjeva finančna slika, ne bo imel več negativnega kapitala, struktura virov se bo bistveno izboljšala. Na dan zaključka prisilne poravnave bo imel 95 odstotkov virov za financiranje poslovanja dolgoročnih. To je pomembno predvsem za tuje partnerje. Izpolnjujemo tudi vse cilje iz načrta poslovnega prestrukturiranja, razen absolutne višine prodaje, ki je nekoliko nižja od plana. Izpolnjujemo tudi vse druge finančne zaveze, ki smo jih dali upnikom ob sklenitvi likvidnostnega kredita.

Julijsko poročilo tedaj tehnično še insolventnega dolžnika kaže, da se izkazi prevešajo iz rdečega v črno.

Merkur danes posluje celo nekoliko bolje, kot smo načrtovali. Po načrtih naj bi ob polletju ustvarili izgubo iz poslovanja v višini 10 milijonov evrov, v resnici pa je bila ta na ravni 7,5 milijona. Naš poslovni rezultat je boljši, predvsem smo boljši v likvidnosti. Uspelo nam je ustvariti tak denarni tok, da lahko obveznosti do navadnih upnikov iz prisilne poravnave poplačamo že danes, čeprav zapadejo konec leta. Prodaja je sicer nekoliko pod načrti, a se že od maja giblje okoli 20 milijonov evrov na mesec, septembra pa pričakujemo, da bo, tudi zaradi učinkov sprememb in prestrukturiranja prodajnega programa, že dosegla 24 milijonov. Kar, ob poslovanju z nižjimi stroški, že zagotavlja stabilno pozitivno poslovanje.

Kakšne bodo spremembe načina prodaje, sprememba poslovnega modela, prestrukturiranje prodajnega programa? V čem bo novi Merkur drugačen?

Bistveno se je osredotočiti na prodajo skozi trgovske centre in vse procese, ki so povezani z izboljšanjem rezultatov v tem delu prodaje. To je tisti del poslovanja Merkurja, ki mu za vsak prodan evro prinaša največjo razliko v ceni. Če je naš cilj doseči 30 milijonov evrov prodajnih prihodkov, bi moralo biti okoli 2/3 maloprodaje, preostalo veleprodaja. Vsebinsko največja sprememba je, da se povečuje program DIY (do-it-yourself), iz katerega je Merkur zrasel, torej vse za gradnjo in za dom, zmanjšuje pa se del široke potrošnje, dodatki, ki jih je Merkur uvajal šele v zadnjih letih. Manj bo skodelic, posode, prtičkov, več orodja, gradbenega materiala, lepil, barv, lakov, kemije.

Zaradi trenutnih gospodarskih okoliščin in navad potrošnika?

Slovenija je dežela z največjim deležem lastniških hiš in stanovanj, tako da Slovenci veliko časa in denarja porabijo za urejanje svojih nepremičnin. Opažamo dva izrazita trenda: povprečna košarica je manjša za okoli 20 odstotkov glede na leta izobilja, več pa je povpraševanja po cenejših izdelkih. Svoj prodajni program prenavljamo tako, da bomo ponujali celotno paleto izdelkov na trgu, Merkur se bo pozicioniral tudi kot poceni trgovec. Privabiti hočemo vse, ne samo tistih, ki imajo visoko kupno moč. Preprosto potrebujemo več kupcev. Je pa to izjemno obsežen projekt, ki bo trajal tri leta. Merkur bo ponujal rešitve, ne samo izdelkov.

Po drugi strani pa ste napovedali krčenje števila dobaviteljev in artiklov?

Obojega, da. Število dobaviteljev se bo na koncu skrčilo s 1300 na okoli 600 do 700, podobno pa tudi število izdelkov, s 150.000 na 60.000 do 80.000 v trgovskih centrih.

Ne bo potem ponudba prerevna?

Prej bi rekel, da je bila prej preveč bogata. Temu smo posvetili veliko pozornosti. Na podlagi primerjav s konkurenco smo ugotovili, da smo ponujali preveliko število izdelkov, kar je stroškovno zelo obremenjujoče. Obstaja optimum, ki ga je treba ohranjati.

Boste Big Bang in Mersteel prodali?

Za obe podjetji za zdaj velja, da ostajata v skupini. Mersteel zdaj posluje že dovolj dobro, da se izplača proces nadaljevati in da bomo s prodajo zaslužili več, potem ko bo dosegal dobiček. Ne skrivamo, da so obsegi prodaje v Merkurju in v Mersteelu še prenizki. Za Big Bang sem in tja kdo pokaže interes, a mi teh potencialnih kupcev ne sprejemamo.

Se kdo zanima tudi za Merkur?

Interes obstaja, a to so procesi, ki jih je treba uskladiti z lastniki. Za zdaj velja odločitev, da poteka sanacija z obstoječo lastniško strukturo.

Lastništvo je zdaj zelo razdrobljeno, med lastniki so tudi taki, ki bodo delež prej ali slej prodali. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak vedno poudarja, da ni mogoče poslovati in se razvijati brez stabilne lastniške strukture.

Gotovo. A za zdaj je naša lastniška struktura stabilna. Glede na to, da so lastniki podprli prisilno poravnavo in sanacijo, mislim, da se jim ne bo mudilo prodati. Vsi, naj bodo to dobavitelji ali upniki, so zainteresirani za razvoj Merkurja, ker bodo potem več prodali ali se bodo bolje in hitreje poplačali. Vsaj največjih 20 ima močan interes, da se Merkur kapitalsko okrepi in ostane likvidno in solventno podjetje, da normalno posluje in poplačuje svoje obveznosti.

Pa je to dovolj? Da prihodnjih pet let služi zgolj za poplačilo dolgov? Podjetje bi stagniralo.

In tega si seveda ne moremo privoščiti. Merkur se mora razvijati, doma in v regiji. Naš cilj je postati največji, najboljši in najučinkovitejši trgovec v regiji. A zato je potreben kapital. Menim, da je kljub reprogramom jasno, da moramo podjetje za uspešen razvoj kapitalsko okrepiti. Za letos in tudi prihodnje leto – če nam uspe normalizirati plačilne roke – imamo denar za poplačilo upnikov, za naprej pa bo treba z bankami doseči dogovor, kako bomo financirali to razliko. Banke so se že v načrtu finančnega prestrukturiranja zavezale, da bodo zagotovile dodatne kredite, a glede na to, da je revizor zahteval dodatne popravke na kapitalu, bo verjetno prihodnje leto treba izvesti dokapitalizacijo.

Spreminjajo se tudi odnosi z dobavitelji. Kaj je vaš cilj?

Normalno poslovanje in vnovično medsebojno zaupanje. Januarja smo začeli s plačilnimi roki 0, trenutno smo na povprečno 25 dneh, konec meseca bomo na 30. Septembra bodo verjetno spet možna komercialna zavarovanja za limite za Merkur, nato se bodo sčasoma roki podaljševali in spet dosegli 60 do 90 dni. Pomembno je, da je Merkur iz poslovanja s prodajo 20 milijonov na mesec sposoben pokrivati vse svoje tekoče obveznosti.

Se bo Merkur še krčil?

S krčenjem smo končali pri 1900 v Merkurju Slovenija oziroma 3400 v celotni skupini. Počasi bomo začeli razmišljati o krepitvi ekipe na nekaterih segmentih. Septembra pride nekaj izkušenih prodajnih profesionalcev. Z veseljem lahko povem, da se celo tujci zanimajo za službo v Merkurju. Prejšnji mesec smo zaposlili gospoda z Dunaja, ki bo skrbel za Merkurjevo prodajno paleto. Merkur vidi kot najbolj perspektivno podjetje v regiji, kot osebni izziv jemlje, da se podjetje spravi nazaj na pota stare slave.