Posel, ki utegne dobiti več sodnih epilogov

Proti potezi uprave Mercatorja in NLB so včeraj protestirali v Istrabenzu, nekatera podjetja, ki so se prijavila na tender Pivovarne Laško za nakup njihovega deleža v največjem slovenskem trgovcu, ravno tako napovedujejo povračilne poteze.


Objavljeno
07. april 2009 10.20
Petrol
C.R.
C.R.
Ljubljana - Mercatorjev nakup dobrih šest odstotkov Petrola (od NLB), ki ga je uprava največjega trgovca na lastno pest izvedla v petek popoldan, mimo vednosti Mercatorjevih lastnikov in za uslugo državi pred torkovo skupščino naftnega trgovca (o čemer smo včeraj natančno poročali), je odmeval tudi širše. Proti potezi uprave Mercatorja in NLB so včeraj protestirali v Istrabenzu, nekatera podjetja, ki so se prijavila na tender Pivovarne Laško za nakup njihovega (četrtinskega ali polovičnega) deleža v največjem slovenskem trgovcu, ravno tako napovedujejo povračilne poteze.

Včeraj smo govorili z enim od kandidatov za nakup deleža Pivovarne Laško v Mercatorju, ki je dejal, da je po vstopu tega v lastniško strukturo Petrola - ta je lani končal v izgubi - »prisiljen na novo ovrednotiti ponudbo za nakup deleža v Mercatorju«; z drugimi besedami, ponudba Laščanom bo zdaj nižja, kot je bila še do petka. V Pivovarni Laško nam tega sicer niso potrdili, ker med trajanjem tenderja nočejo dajati izjav, niso pa zanikali. Dodatna preverjanja so celo pokazala, da podobno razmišlja še nekaj ponudnikov za Mercator. Če se to zgodi, bodo imeli lastniki Mercatorja upravičeno podlago za odškodninsko tožbo proti predsedniku Mercatorjeve uprave Žigi Debeljaku, ki je ta posel v vrednosti 30 milijonov evrov sklenil na lastno pest.

 

Uprava Mercatorja je včeraj na spletni strani Ljubljanske borze sicer objavila dolg odgovor na naš včerajšnji članek (po zakonu o medijih prirejeno verzijo tega odgovora objavljamo spodaj), ki v bistvu potrdi vse naše ključne navedbe. V najzanimivejšem delu odgovora so zapisali, da »pogodba z Novo Ljubljansko banko družbi Mercator omogoča fleksibilno upravljanje z morebitnimi presežki denarnih sredstev ob doseganju višjih donosov, kot jih je mogoče doseči z drugimi oblikami kratkoročnih finančnih naložb«. Z drugimi besedami: državna NLB je Mercatorju v zameno za nakup šest odstotkov Petrola vnaprej obljubila »višje donose« kot kjer koli drugje. Očitno je bila NLB (ali država kot njena lastnica) v res hudi stiski, da je med finančno recesijo neki zasebni družbi, ki ji je pomagala, za navedeno »parkiranje« zagotovila takšno »zahvalo«.

 

Uprava Mercatorja v odgovoru še zapiše, da namerava svoj mandat, ki se izteče konec 2010, »v celoti izpolniti«. Naj spomnimo, da je predsednik te uprave pred časom poskušal skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (sebe in vseh članov uprave) z izjemno visoko odpravnino, ker je domneval, da se utegne njegov mandat predčasno končati zaradi »spremenjenih okoliščin«. Od te namere, ki je v javnosti naletela na veliko nerazumevanje, so odstopili šele po Delovem razkritju zgodbe.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela.