Avtomobilska industrija čedalje bolj zelena

Slovenski dobavitelji se sproti prilagajajo novim potrebam avtomobilske industrije in se vključujejo v zelene programe EU, ki jih ta tudi financira. Gre na primer za projekte, kakršna sta S_LIFE in ELMO v okviru EU-programa Regije znanja.

V projektu S_LIFE gre za učinkovito rabo materialov v vseživljenjskem obdobju avtomobila in v ta izobraževalni program so vključeni tudi člani slovenskega avtomobilskega grozda ACS. V projektu sodeluje osem partnerjev iz šestih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Sodelujejo še regije Piemonte (Torino z okolico), Baden-Württemberg, Bavarska, Alzacija in nizozemska regija, v kateri je največja reciklirnica avtomobilov. V tem programu se slovenski dobavitelji seznanjajo z novostmi tudi na študijskih obiskih. Ta mesec so bili, denimo, v Nemčiji – v podjetjih BMW, Porsche in Daimler, poleg tega so bili letos tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Italiji, kmalu pa bodo obiskali še znano središče francoske avtomobilistične industrije Mulhouse v Alzaciji, kjer je skoncentrirana avtomobilska reprodukcijska veriga, vključno s PSA. Poudarek je na ponovni uporabi delov, na reproizvodnji novih delov in recikliranju vozil, pravi Dušan Bušen, direktor GIZ ACS. Evropska direktiva namreč določa, da je treba reciklirati 85 odstotkov avtomobila, kmalu pa bodo ta standard zvišali na celo 95 odstotkov.

Drugi program v Regijah znanja, v katerega so prek ACS vključeni slovenski dobavitelji avtomobilski industriji, se nanaša na električno mobilnost – ELMO (Electromobility solutions for cities and regions). Sodelujejo Nemci, Švicarji, Madžari, Francozi in Avstrijci, namen pa je narediti analizo stanja ter pripraviti skupni akcijski načrt in priporočila regionalni politiki, kako to vključiti v strateške dokumente.

Sodelovanje naših dobaviteljev avtomobilski industriji v takih projektih je seveda nujno, saj v Sloveniji ostane le petina njihove proizvodnje, 80 odstotkov pa je prodajo tujim kupcem. In sicer gre od tega 40 odstotkov v Nemčijo, 21 odstotkov v Francijo, osem odstotkov v Italijo, šest odstotkov v Veliko Britanijo in enak delež tudi v Avstrijo ter štirje odstotki v Španijo. In ker se sproti prilagajajo novim trendom v avtomobilski industriji, je že približno 30 odstotkov proizvodnje slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji z eno besedo zelene. Njihovi proizvodi pa se seveda ne vgrajujejo le v evropske znamke avtomobilov, ampak tudi v druge, saj je avtomobilska industrija ena najbolj globaliziranih.

Ovire na japonskem trgu

Naši dobavitelji izvažajo tudi v ZDA, s katerimi se EU pogaja o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma, vendar že zdaj izvoz delov za avtomobile v ZDA ni težaven. Precej večje ovire za tujo avtomobilsko industrijo in proizvajalce delov zanje so na Japonskem. S to državo je EU že pred dvema letoma začela pogajanja o sprostitvi trgovine in standardizaciji v avtomobilski industriji je eno najpomembnejših pogajalskih področij.

A kljub tem oviram na japonskem trgu se slovenski dobavitelji avtomobilski industriji udeležujejo mednarodnega sejma dobaviteljev v Jokohami (letos so bili tam že tretje leto zapored), na katerem je vsako leto videti najnaprednejše tehnologije in materiale. Gre za sejem, na katerem sodeluje več sto razstavljavcev, obišče ga od 70.000 do 80.000 ljudi, slovenski dobavitelji avtomobilski industriji pa na njem predstavijo svoje nove izdelke in tehnologije oziroma rešitve japonskim inženirjem v tamkajšnjih razvojnih centrih; njihovo mnenje je namreč ključno pri izboru novih dobaviteljev oziroma pri uvajanju novih tehnologij.

Japonski trg je seveda specifičen, saj Japonci ne sklepajo poslov na hitro, ampak do njih pridejo le tisti, ki zagotavljajo dobro kakovost po ustrezni ceni in so pri dogovarjanju o poslih dovolj vztrajni. Dušan Bušen pravi, da je na letošnji predstavitvi ACS v Jokohami opazil, da slovenski dobavitelji v avtomobilski industriji že postajajo prepoznavni, saj je bilo že nekaj povpraševanja po njihovih izdelkih. Japonci so za naše izdelovalce komponent zanimivi ne le zato, ker imajo veliko proizvodnje v Evropi, ampak bi radi dobavljali tudi njihovim tovarnam v Aziji. V tem segmentu je veliko neizrabljenih priložnosti za nadaljnjo rast izvoza naših proizvajalcev delov za avtomobilsko industrijo.

Električni ali hibridni?

In v kakšnih avtomobilih se bomo vozili v prihodnjih letih? V visokotehnoloških, ki jih ne bo upravljal voznik, najbrž še dolgo ne, saj bo prej treba novi tehnologiji prilagoditi tudi zakonodajo (posebno določiti odgovornost v primeru nesreč). V bližnji prihodnosti bomo tako najbrž izbirali med tehnološko čedalje bolj izpopolnjenimi avtomobili glede na vrsto pogonskega sredstva. Dušan Bušen je, na primer, prepričan, da bomo za mestno vožnjo vse bolj uporabljali vozila na električni pogon, na srednjih razdaljah hibridna, na dolgih pa klasična.

Sicer pa je Evropa na področju tehnologij pogona že zdaj v vrhu in poskuša to vodstvo obdržati. Zato so nujna dodatna vlaganja v razvoj in raziskave. In zato so razvojni projekti slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji v zadnjem času usmerjeni predvsem v električne in hibridne avtomobile, delno tudi v vodikove.