Avtoprevozniki grozijo: Skupaj s kmeti na okope

Maribor, Ljubljana – Če vlada ne bo ugodila zahtevam avtoprevoznikov v enem tednu, bodo ti med 1. in 15. oktobrom pripravili protest, so na skupščini sklenili člani sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS). V kakšni obliki in dolžini, še ni povsem jasno, a izključene niso niti zapore cest.

»Zadeva gre v tej državi narobe, elita se bo tako dolgo igrala, da se bodo ljudje razjezili,« je takoj na začetku skupščine dal vedeti, da je avtoprevoznikom dokončno prekipelo, predsednik upravnega odbora sekcije za promet Andrej Klobasa. »Danes je trenutek, ko moramo vladi reči – ne moremo. Ne da nočemo, ne moremo. Vse vaše predloge bo upravni odbor potrdil. Če ne drugega, gremo skupaj na okope, je poudaril Branko Meh, predsednik upravnega odbora OZS.

Vinjete, subvencije, davek

Po žolčni razpravi je skupščina še sveži predlog ministrstva za infrastrukturo in prostor za konec pogajanj zavrnila in pripravila svoje zahteve. Avtoprevozniki se ne strinjajo z dvigom cen letnih vinjet za kombinirana vozila na 220 evrov, kot je predlagalo ministrstvo. Zahtevajo, da jim država izplača šest milijonov evrov subvencije od leta 2010, izplačilo subvencije za vozila z motorjem EEV v višini 4000 evrov in 6000 evrov za vozila z motorji euro 6, med drugim pa nasprotujejo tudi dvigu davka na nepremičnine. »Nekdo, ki danes plačuje 2000 evrov, bi po novem plačeval osem ali deset tisoč evrov,« na pasti uvedbe tega davka opozarja Meh. »Slovensko gospodarstvo tega ne more prenesti, danes se borimo le še za preživetje, kaj šele, da bi investirali v strojno in drugo opremo.«

»Tudi mi se zavedamo razmer v državi, ni pa res, da se ne bi nič našlo, saj je država letos iz naslova nafte, CO2 in takse pobrala 60 milijonov evrov,« je poudaril Peter Pišek, podpredsednik upravnega odbora sekcije za promet. Po njegovih besedah lahko država šest milijonov evrov subvencije izplača do letošnjega oktobra, pozneje bo to prepovedano. »S tem v Evropi izgubljamo posle, saj smo za štiri cente po prevoženem kilometru dražji kot konkurenca,« opozarja. Po njegovih trditvah so nekonkurenčni tudi zaradi ekološke dajatve v višini 3,7 centa za liter goriva, zato zahtevajo vračilo te takse prek trošarin.

Če vlada ne bo ugodila zahtevam avtoprevoznikov, bodo ti protest organizirali skupaj s kmetijsko zbornico, zadružno zvezo in kmetijskim sindikatom. »Ne moremo se več pogajati, to je minimum, kar zahtevamo,« poudarja Pišek. Pravi, da avtoprevozniki razumejo, da je treba podražiti vinjete, a hkrati poudarja, da je Dars posloval neracionalno: »Če imam tisoč evrov plače, jih ne morem dva tisoč porabiti.«

Prejšnji protesti in dosežki

Pogajanja med prevozniki in vladami so stalnica in se vlečejo že iz prejšnjega tisočletja. Večino za obe strani sprejemljivih rešitev so pogajalci dosegli na mehek način, nekajkrat pa samo grožnje s težavami v prometu niso zalegle. Tako smo bili v letih od 2005 do 2007 priča protestnim vožnjam po Ljubljani, blokadam in podobnim oblikam protestov. Organizator tovrstnega dogajanja pa ni bila obrtno-podjetniška zbornica, so se ga pa udeležili nekateri njeni člani.

Prevozniška sekcija OZS je svoje doslej dosegala s podobnimi grožnjami kot tokrat. Prevozniške zahteve so segale od nižanja kazni za papirnate prekrške do zahtev po pretočnem cestninjenju brez ustavljanja, ki seveda povečuje porabo goriva in s tem obremenjuje okolje. Eden izmed dosežkov je tudi uporaba tablic ABC za cestninjenje tovornega prometa. Zahteva po ustreznem vračanju trošarine, kar je evropsko primerljiva rešitev, je skorajda že stalnica. Eden od dosežkov prevoznikov so tudi nižje cestnine za čistejša vozila in za nočne vožnje – v državni avtocestni družbi želijo popuste močno omejiti.

Tokratni krog odnosov med vlado in prevozniško sekcijo OZS se je začel konec letošnjega aprila na ljubljanskem zboru prevoznikov, ko so opozorili, da bo evropske subvencije za ekološka vozila iz razredov euro mogoče dobiti samo še do letošnjega oktobra. Prevozniki so takrat tudi povedali, da se bojijo, da bodo davčne olajšave za naložbe v najbolj čista vozila veljale samo še letos.

V zadnjem mesecu so se prevozniki pogovarjali s finančnim, prometnim, kmetijskim in gospodarskim ministrom. Povedali so jim, da zaradi nelikvidnosti ne morejo prenesti nobenih dodatnih obremenitev. Transportna podjetja so po njihovih besedah izločena iz vseh razpisov za denarno pomoč, neuspešna so tudi pri pridobivanju bančnih garancij. S takso na izpust ogljikovega dioksida (CO2), ki znaša 0,037 evra za liter goriva, prispevajo prevozniki po podatkih OZS v državni proračun več kot 60 milijonov evrov na leto. V Sloveniji je registriranih več kot 30.000 tovornjakov in avtobusov, več kot 15.000 jih ima nosilnost večjo od 3,5 tone. Cene povprečnih tovornjakov se začnejo pri 60.000 evrih. Prevozniki bi od države za posodobitev radi 4000 evrov na vozilo, dosedanje obljube pa so se vrtele okoli skupnih osmih milijonov evrov. Ko so leta 2009 prevozniki nazadnje dobili subvencije za posodobitev voznega parka, so s štirimi milijoni kupili več kot tisoč novih vozil.