Avtoprevozništvo: kako preživeti krizo in hudo konkurenco

Pri nas je registriranih več kot 6000 cestnih prevoznikov, ki se profesionalno ukvarjajo s prevozno dejavnostjo, in približno 17.000 gospodarskih vozil. Poslovne priložnosti iščejo predvsem na tujih trgih, kar jih tudi rešuje pred propadom. Letos se razmere počasi umirjajo.

Slovenski cestni prevozniki – GZS in OZS sta podelili več kot 6720 licenc za prevoz blaga – se tudi letos trudijo obstati na transportnem trgu v enakem obsegu kot lani. Ker je ta panoga precej odvisna od razmer v gospodarstvu in ker so razpoložljive zmogljivosti precejšnje, so prevozniki pod velikim cenovnim pritiskom, saj naročniki iščejo predvsem poceni prevoze in šele na drugem mestu upoštevajo njihovo kakovost.

Prevozniki iščejo svoje poslovne priložnosti pretežno na evropskih trgih. Prevozi v Slovenijo in iz nje že nekaj časa nenehno upadajo, tako da slovenski prevozniki opravijo le še 66 odstotkov dvostranskih prevozov. Večina priznava, da so jih prav posli na tujih trgih rešili propada, saj se slovenski trg zelo počasi pobira.

Huda konkurenca z juga in vzhoda

Število prevoznikov in tudi vozil je enako že nekaj let, od krize 2008, pravi direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Rober Sever: »Lahko bi rekli, da se je trg po krizi stabiliziral. Statistični podatki o poslovanju panoge kažejo pozitivno poslovanje in stabilno rast v zadnjih treh letih predvsem na račun tujih trgov.« Število prevoznikov je povezano s številom članov v vsaki od zbornic, ki je zdaj prostovoljno pri obeh zbornicah. Na GZS v združenju za promet imajo 786 članov, med katerimi je 60 odstotkov prevoznikov.

Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) ugotavljajo, da je povpraševanje po prevozih blaga zdaj boljše, kot je bilo pred dvema letoma. Vzrok vidijo v zaznavanju oživljanja gospodarske aktivnosti v Evropi in v nekaterih segmentih tudi pri nas. »Težava pa je, da je naša uspešnost pri izvedbi prevozov odvisna tudi od tuje konkurence, ki prihaja k nam iz južnih in vzhodnih držav, kjer so nižji nekateri stroški, ki jih imajo prevozniki, kar pomeni prednost pri pridobivanju prevozov,« pojasnjuje sekretar sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik.

Radi bi manj ovir za zaposlovanje voznikov

V glavnem se slovenski avtoprevozniki zdaj ukvarjajo s tem, kako preživeti krizo, povečati obseg dela, znižati stroške dela in druge stroške, da bi lahko oblikovali konkurenčno ceno na trgu. Pereč problem, ki ga imajo, je predvsem nelojalna konkurenca med prevozniki, ki se čedalje bolj razrašča. Prevozniki opozarjajo, da ni učinkovitih ukrepov za preprečevanje nelojalne konkurence in kontrole na cesti niso dovolj, saj lahko odkrijejo le tehnično neustreznost vozil ali pa kršenje socialnih predpisov o delovnem času in omejitvah vožnje voznikov. Poleg tega je vse bolj prisotna konkurenca cenejših prevoznikov z Vzhoda, ki na razpisih ponujajo vse nižje cene svojih storitev, zaradi česar se konkurenčne razmere še bolj zaostrujejo.

»Nelojalna konkurenca tujih in tudi domačih prevoznikov je resničen problem. Poleg tega prevozniki želijo, da se jih ne ovira na cestah, ko želijo po najkrajši in najcenejši poti pripeljati blago od izhodišča do cilja. Želijo si tudi normalnih kazni za manjše prekrške, ki ne bodo ogrožale njihovega dela, nadaljevanje olajšav za investicije v vozni park in zmanjšanje birokratskih ovir pri zaposlitvi voznikov,« še pravi Bojan Peček.

Nič več velikih prevozniških podjetij

V naši državi je registriranih več kot 6000 prevoznikov, ki se profesionalno ukvarjajo s prevozno dejavnostjo, in približno 17.000 gospodarskih vozil. Večina cestnih prevoznikov je zdaj takšnih, da imajo svoje vozilo, ki ga tudi sami vozijo, saj v panogi ni ostalo veliko prevoznikov, ki bi jih lahko označevali kot velike. Viator & Vektor, katerega del je bil tudi škofjeloški Alpetour, špedicija in transport, je šel v stečaj in stečajni upravitelj je prodal vse njegove tovornjake (bilo jih je več kot 450), pa tudi Intereuropa je odprodala svojo cestnotransportno enoto.

Od nekdanjih velikih cestnih prevoznikov je ostal le še Eurotek, ki pa se je ohranil, ker večino prevozov pogodbeno opravlja za Revoz. V voznem parku ima 352 tovornjakov. Na drugem mestu je družba Kobal Transporti z 212 tovornjaki (lastnik Dušan Kobal) in na tretjem Frikus s 108. To so tudi edine tri družbe, ki imajo več kot sto tovornjakov. Frikus je družba v tuji lasti, kot tudi družba Auto Marocchi, ki ima 64 vozil. Obe imata sedež v Kopru. Kobal Transporti večino prevozov pogodbeno opravijo za BTC Logistični center. Objavljamo tudi seznam 20 največjih prevozniških podjetij (pravnih oseb), na katerem ni espejev (s. p.), čeprav so nekatera med njimi kar velika, kot na primer Avtotransporti Kastelec, Prevozi Pišek, Transporti Draganović in še nekateri.

Zaradi krize se je zmanjšal tudi nakup novih tovornjakov. »Glede na izkušnje pri subvencioniranju tovornjakov z do okolja bolj prijaznimi motorji euro 5 EEV in euro 6 je nabava vozil v Sloveniji po krizi upadla in zelo nihala. Zdaj se je umirila pri številki tisoč težkih tovornjakov,« pravi Robert Sever. Bojan Peček pa dodaja, da je pri nas 35 odstotkov tovornjakov z motorji euro 3, 30 odstotkov euro 4, 11 odstotkov euro 5 in več, drugi tovornjaki pa so starejšega datuma.