Bodo električnega smarta izdelovali v Sloveniji?

V Sloveniji bomo najverjetneje od leta 2015 izdelovali tudi popolnoma električni avtomobil blagovnih znamk Smart in Renault.

Objavljeno
29. september 2012 16.38
purgar*twizy
Željko Purgar, Na kolesih
Željko Purgar, Na kolesih

Annette Winkers, direktorica Smarta, je namreč na prvi novinarski dan letošnjega avtomobilskega salona v Parizu v četrtek dejala, da je Smart z električnim skuterjem, električnim smartom fortwom in s študijskim vozilom forstars, ki meri v dolžino 3,5 metra, prvi avtomobilski izdelovalec vozil na svetu, ki v popolnosti zapolnjuje ponudbo vozil znamke z električnimi različicami. Študijsko vozilo, ki je sicer le za dva, z imenom spominja na forfour, torej večji smart, ki ga bodo izdelovali v Novem mestu. Dobro obveščeni napovedujejo, da je forstar v grobem novi forfour. Ker ima električni pogonski sklop in ker naj bi bil po besedah direktorice v prihodnje Smart znamka, ki bi pri vseh vozilih v ponudbi imela tudi električni pogon, je torej v Parizu na ogled postavljen študijski avtomobil prihodnjega električnega avtomobila.

Letrikin motor v twizyju

Pred časom so v mestecu zraven Versaillesa Saint Quentin en Yuelines zagnali prvi projekt souporabe renaulta twizyja, malega mestnega električnega avtomobila, ki ga poganja električni pogonski motor šempetrske Letrike. Motor slovenskega razvoja in izdelave torej poganja novo obliko urbane mobilnosti, ki naj bi že kmalu pridobila globalno veljavo v reševanju zagat z mobilnostjo, onesnaževanjem ozračja in energijsko učinkovitostjo v globalnem merilu.

Da je električna mobilnost prava priložnost za slovenske dobavitelje avtomobilskih delov, pa je v Parizu pred dnevi s predstavitvijo nadaljnjega razvoja družbe, ki jo vodi, napovedal prvi mož velikega koncerna Volkswagen Martin Winterkorn. Na predvečer začetka dogajanja na avtomobilskem salonu v francoski prestolnici je namreč dejal, da je zaradi kriznih razmer, v katerih deluje, avtomobilska industrija sicer v škripcih, a da se pri Volkswagnu ne bodo odrekli razvoju. Dokaz za to so številni hibridni in električni avtomobili koncerna, ki bodo med kupce zapeljali prihodnja leta. Koncern pri tem stavi še posebno na priključitvene hibride, ki združujejo tako prilagodljivost vožnje z motorji na notranje zgorevanja kakor tudi vožnjo izključno na električni pogon brez izpustov. Poglavitni deli električnega pogonskega stroja tega hibridnega sklopa pa so Hidrijini. Dvoma torej ni več, električna mobilnost je vsekakor velika priložnost za slovensko dobaviteljsko verigo, kar nekateri njeni členi že dobro izkoriščajo.

Priložnosti za dobavitelje

Da bi bili pri tem kar se da uspešni, je slovenski grozd dobaviteljev avtomobilskih delov ACS skladno z novim štiriletnim načrtom delovanja 19. septembra pripravil na Brdu pri Kranju letni posvet, na katerem so s pomočjo tudi tujih gostov želeli odkriti in oceniti priložnosti, ki jih ponuja uvajanje novih tehnologij v avtomobilskem svetu. Še poseben poudarek je bil seveda namenjen električni mobilnosti. Pri tem je ACS vključen tudi v evropski projekt v okviru projektov regij znanja, kjer se prav tako razvijajo in izmenjujejo nova znanja in izkušnje s področja električne mobilnosti. V njej sodelujeta tudi francoska regija Alzacija s svojim grozdom za vozila prihodnosti in nemška zvezna država Baden-Württemberg, ki spada v globalnem merilu med območja, kjer najbolj odločno in celostno uvajajo električno mobilnost. Sodelovanje z njo je toliko bolj pomembno zaradi stuttgartskih in drugih industrijskih velikanov od Porscheja in Daimlerja do Boscha.

Vloga ACS je predvsem to, da vključuje v projekt znanje, ki je nastalo v Sloveniji v celotni verigi vrednosti. Se pravi od pridobivanja alternativnih virov energije do pametnih omrežij, polnilnih omrežij in seveda tudi električnih vozil, kar je poglaviten cilj grozda dobaviteljev sestavnih delov avtomobilske industrije. ACS pri tem vse bolj poudarja sledenje in obvladovanje izpustov skozi celostno življenjsko obdobje, življenjski cikel vozila od zasnove, izdelave do uporabe.

SiEVA - priložnost za več dodane vrednosti

Ob vsem se med pozitivna dogajanja v razvoju ter ustvarjanju možnosti in pogojev za večjo dodano vrednost slovenskih avtomobilskih dobaviteljev z električno mobilnostjo uvršča tudi razrešitev zapletov, ki so bili povezani z razvojnim projektom SiEVA, Slovenski električni in varni avto. Za projekt se je spomladi zdelo, da je zašel v težave, saj so v času največjega zategovanja pasu nekateri predlagali, da bi finančne obveznosti projekta zamaknili za šest do 12 mesecev. Toda pozneje je bilo le odločeno, da se bo dinamika financiranja projekta nadaljevala brez zapletov, omejitev in časovnega prilagajanja. Spoznali so, da so lahko razvojni centri, kot je SiEVA, eno pomembnih gibal izhoda iz krize, ki lahko v prihodnjih treh letih zagotovijo tolikšen promet, da bo to tudi za državo uspešna finančna naložba s hitrim povračilom vloženega.

Pri razvoju komponent najnovejše generacije električnih vozil je znotraj projekta SiEVA posebno pomembno partnerstvo Hidrie in Letrike. Pri tem pa se sodelovanje širi tudi na nove partnerje, ki niso bili vključeni v razvojni center ob njegovem zagonu, na primer družba Acroni. Ta je še posebno dejavna pri razvoju novih tipov pločevine, tako imenovane elektropločevine. Ker sta Letrika in Hidria pri razvoju in prodaji sistemskih rešitev za električno mobilnost tako hitro uspešno spravili izdelke na trg, projekti znotraj SiEVA celo potekajo hitreje, kot je bilo sprva določeno.