Bruselj priganja, APEK zavlačuje

 Apek zamuja in zavlačuje z razpisom za frekvence 800 MHz, ki bi omogočile LTE na podeželju.

Objavljeno
24. julij 2013 16.39
poslovno stanovanjski kompleks Situla. Ljubljana, 14.06. 2013
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret

Ljubljana – Torkovo sporočilo evropske komisije o zavrnitvi slovenske prošnje za kasnejši začetek uporabe frekvenc iz digitalne dividende (800 MHz) za brezžične širokopasovne storitve – v praksi LTE – je bilo najprej videti kot poziv naši državi, naj nekoliko pohiti. Vendar pa je dejstvo, da Slovenija zamuja že pol leta, da nastaja gospodarska škoda in da Bruselj utegne terjati odgovornost.

Vse skupaj izhaja iz evropskega programa politike radijskega spektra, ki je postavil jasen načrt vzpostavitve novih tehnologij in storitev. Med te spada tudi začetek uporabe frekvenc, ki jih je sprostila analogna televizija v pasu okoli 800 MHz, za storitve mobilne telefonije.

Z uporabo tehnologije LTE, ki omogoča visoke hitrosti prenosa podatkov, bi namreč lahko s širokopasovnim internetom pokrili tudi območja, kjer je neracionalno polagati kable. Rok, ki ga je evropska komisija postavila, pa je bil 1. januar 2013. Torej pred več kot pol leta. Zadeva je za EU pomembna, saj brez tega pade tako imenovana digitalna agenda, ki določa dokaj ambiciozne cilje o hitrem dostopu do interneta.

Boštjana Makaroviča iz svetovalnega podjetja Aphaia odločitev evropske komisije, da zavrne slovensko prošnjo, ni presenetila. »Zastoja niso povzročile zunanje objektivne okoliščine, ampak Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki od leta 2009 do pred nekaj mesecev ni naredila tako rekoč nič oprijemljivega za razdelitev frekvenc iz digitalne dividende,« je poudaril.

Tudi svet za elektronske komunikacije je verjetno pričakoval negativno stališče evropske komisije, saj je že 30. marca lani ugotovil, da Slovenija zaostaja za evropskimi cilji, ter pozval pristojno ministrstvo in Apek, naj pohitita. »Svet je v svojem poročilu za leto 2012 ugotovil, da agencija ni upoštevala priporočil in zamuja z izvajanjem aktivnosti za pravočasno uporabo 800-megaherčnega spektra,« je zapisal predsednik sveta Dušan Caf. Po njegovem mnenju je zaradi neuporabljenih frekvenc manjša konkurenčnost na trgu mobilne telefonije, uporabniki pa so na slabšem, saj ni na voljo storitev, cene pa so višje, kot bi lahko bile.

Z Apeka, ki je po mnenju vseh poznavalcev najbolj odgovoren za zamudo, ter z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport včeraj nismo dobili odziva. Po neuradnih informacijah pa naj bi agencija nadaljevala delo po načrtu, da februarja prihodnje leto izvede dražbo za vse frekvence za mobilno telefonijo.

Dušan Caf je ob tem zapisal: »V danih razmerah lahko podjetja in državljani upamo, da bo agencija pospešila postopke za podelitev frekvenc v pasu 800 MHz.« Tudi iz operaterskih krogov je slišati predloge, naj Apek izvzame 800 MHz iz megadražbe in frekvence razpiše takoj.