Če zlato ne bi bilo poceni, bi ga kovnice dale na trg

Zlato je doseglo najvišjo vrednost v dolarjih septembra 2011, in to 1891 dolarjev za unčo, od takrat gre cena v tej valuti navzdol. Zaradi valutnih nihanj je zlato v evrih doseglo vrh septembra lani, cena je bila 1384 evrov za unčo. Trend se je obrnil navzdol, sredi aprila letos pa je strmoglavilo za 150 evrov oziroma za 200 dolarjev na unčo.

Irena Moro iz podjetja Moro & Kunst meni, da je to posledica politične odločitve ZDA, saj se je ta padec zgodil v petek ob 16.40 po evropskem času, ko so se trgi na stari celini zaprli, tako da se niso mogli odzvati.

Pravite, da je bila to politična odločitev ZDA.

Da, to je bila prav gotovo državna intervencija v sistem za znižanje cene zlata prek kakšne borznoposredniške hiše, kar nas je vse presenetilo. Hkrati so bile prodane terminske pogodbe v tako velikem znesku, da je to povzročilo padec cene zlata v šestih minutah. Na realnem trgu se kaj takšnega ne dogaja v petek. Kakšno moč imajo tovrstni posli, si lahko predstavljamo tudi po tem, da je kilogram zlata v fizični obliki na svetovnih finančnih trgih lahko prodan tudi do 100-krat v terminskih pogodbah, kot so opcije, in drugih izvedenih finančnih instrumentih.

Zakaj je v interesu držav, da je cena zlata nižja?

Že leto dni centralne banke pospešeno kupujejo zlato, da zavarujejo premoženje svojih držav. Monetarno zlato je zelo pomembno tudi zato, ker ga države lahko uporabijo za zavarovanje kreditov. Na ta način dobijo izjemno nizke obrestne mere. ZDA imajo zdaj v lasti 8133 ton zlata, Evropska centralna banka 502 toni, države članice evrskega območja skupaj pa približno 10.783 ton. Od septembra 2009 do danes je Rusija podvojila zlate rezerve, tako da jih ima zdaj 977 ton, Indija ga je v tem času kupila 200 ton, skupaj ga ima 558 ton, Turčija pa je od sedanjih 376 ton kar 260 ton kupila v tem obdobju. Slovenija je s 3,2 tone zdaj na 87. mestu med vsemi državami z zlatimi rezervami.

Ne strinjate se s tistimi, ki pravijo, da se bo trend gibanja vrednosti zlata nadaljeval v negativno smer.

Od leta 2005, ko je naše podjetje začelo poslovati v Ljubljani, do lani so bile vedno špekulacije o tem, da bo cena padla. Na drugi strani ni nikoli nobena banka, niti poslovna niti svetovna, jasno rekla, da bo cena naraščala. Pomeni, da je treba ljudi odvrniti od nakupov zlata, ker to ni v interesu države. Evropske centralne banke so skladno z mednarodnimi pogodbami v zadnjih letih prodale 500 ton zlata, pa cena ni padala. Zdaj ga kupujejo, pa pada. A vprašanje je, ali se bo to nadaljevalo. Menim, da morajo biti vlagatelji potrpežljivi. Zlato je dolgoročna naložba, namenjena, recimo, tudi za pokojnino. Pri cenah je zelo veliko špekulacij. Mislim, da je zlato vzelo premor na trgu. Po tehnični analizi lahko še pade, tudi do 1300 dolarjev za unčo, ampak nismo še videli prave cene navzgor. Pri odločitvah moramo spremljati predvsem politiko in gospodarska gibanja. Večina držav, predvsem azijske, je videla ta padec cene kot priložnost za ponovne nakupe. Na Kitajskem zdaj uvajajo prvi ETF-sklad, ki je sto odstotkov pokrit z zlatom. Gotovo se za to ne bi odločili, če bi menili, da zlato ni dobra naložba.

Pravite, da je zlato dolgoročna naložba. Torej je primerno vanj vložiti le odvečna sredstva, za katera verjamemo, da jih ne bomo potrebovali?

Portfelj je treba razpršiti. Vedno opozarjamo, da je primeren tudi določen delež zlata v njem. Od leta 2012 je njegova cena padla za približno deset odstotkov, kar ni tako hudo. Fizično zlato ni primerno za kratkoročne špekulacije, a tisti, ki so vanj vložili v letih 2005–2008, so vrednost podvojili ali potrojili. Če danes prodajo, so v plusu. Če so kupovali po juliju 2011, pa ne.

Logika vlaganja pravi: kupuj, ko je poceni, in prodajaj, ko je drago. Kako naj se zdaj lastniki odločajo?

Če pogledamo tehnično analizo, še ne vemo, ali je zlato že poceni. Je pa gotovo zdaj velika priložnost za nakup, ker opažamo, da kovnice zlato zelo nerade dajejo na trg.

Kakšna je ta povezava?

Kovnica z rudnikom sklene terminsko pogodbo: v njej opredelita, kdaj in po kakšni ceni bo rudnik dobavil določeno količino zlata. Te pogodbe so bile v zadnjem času sklenjene tudi za ceno 1300–1400 dolarjev za unčo. Tolikšna je zdaj borzna cena zlata, kovnice pa od pogodb ne morejo odstopiti. To pomeni, da s prodajo ne bi skoraj nič zaslužile, zato ga zadržujejo in po vsej EU se dobavni roki podaljšujejo. Seveda to ne pomeni, da ne bo več zlata na trgu, lahko pa pomeni, da je cena nizka, ker ga kovnice po tej vrednosti nočejo dati na trg. Prav tako ne dajejo na trg platine, niti paladija. Teh kovin mi danes ne moremo kupiti. Drugače je s srebrom, lahko ga dobimo in po ocenah je zelo poceni. Zlata pa ne moremo dobiti neomejeno. Iz tega lahko sklepamo, da je cena nizka.

Še pred pol leta je bil najdražji v zgodovini, če govorimo o evrih. So ljudje prodajali ali kupovali?

V Sloveniji so naložbeniki že tako ozaveščeni, da se zavedajo pomena fizičnega zlata v portfelju. Prodajajo ga samo, ko potrebujejo denar, in ne zaradi strahu pred izgubo premoženja. Ko je bila vrednost najvišja, smo imeli malo prodaj. Ni rečeno, da je bila cena takrat visoka. V ozadju trgovanja z zlatom je čedalje manj te kovine v fizični obliki. In ne mislim, da je bo čedalje več, ker so stroški pridobivanja v Južni Ameriki in Afriki vse večji. Na Kitajskem so manjši, vendar tu velja prepoved izvoza.

Proizvodnja upada?

Da. Povsod razen na Kitajskem morajo rudniki državi vračati določen znesek denarja, tudi stroški energije so vse večji. Tudi iz tega lahko sklepamo, da bo cena zlata za unčo v dolarjih rasla. Vlagatelji naložbo razumejo kot dolgoročno varno. Mogoče je na to vplival tudi Ciper, ker ljudje zdaj razmišljajo, da niti bančne vloge morda niso varne, in porazdelijo naložbe, ki so jih do zdaj imeli v banki.

Ljudje torej prodajajo zlato samo, če potrebujejo gotovino. Kaj pa kupujejo? Palice, kovance?

Zlato za dolgoročno naložbo se kupuje v manjših enotah. V Sloveniji naložbeniki, ki nimajo večjih količin denarja, kupujejo prevelike mase zlata naenkrat. Če se, recimo, odločijo, da bodo imeli kilogram zlata, kupijo dve 500-gramski ali kar 1000-gramsko enoto.

Vzrok je tudi cena. Večje enote, preračunano v grame, so cenejše.

Da. Ampak v daljšem časovnem obdobju ta strošek postaja nepomemben. Na podlagi izkušenj naložbenik prodaja zlato, ker potrebuje nekaj tisoč evrov za tekočo likvidnost. Če ima samo kilogramsko palico, jo mora prodati, za razliko kupnine se potem spet odloči za nakup manjše. Tako izgubi razliko med kupnino in prodajno ceno. Če bi se ob nakupu odločil za več manjših enot, je prodaja preprostejša in cenejša.

Menda z eno izmed bank pripravljate ponudbo, po kateri bo stranka, ki bo pri banki najemala posojilo, lahko kot zavarovanje uporabila tudi zlato.

Da. Prednost naložbenega zlata v fizični obliki je, da ga lahko zastavimo. V Sloveniji banke še nimajo tovrstne ponudbe, v Švici je tovrstno kreditiranje bolj razširjeno. To bo to verjetno zanimiv produkt. Sploh zato, ker imamo Slovenci v lasti več kot devet ton fizičnega zlata. Sicer pa ugotavljamo, da nekateri kupci nepremičnin lastnikom že zdaj ponujajo zlato namesto gotovine.

Gospodinjstva so v čedalje slabšem ekonomskem položaju. Kakšno je sploh povpraševanje? Iz katerih virov ljudje kupujejo zlato?

Zdaj je povpraševanje ravno tolikšno kot leta 2011, ko je bilo največje. Denar pa gotovo prihaja tudi iz bančnih depozitov. Ko se jim depozit sprosti, del vežejo naprej, drugi del vložijo v zlato. Za zlato se odločajo tisti, ki se do zdaj niso. Zaupanje v banke je bilo veliko, zdaj, na podlagi ciprskega primera, pa sta povsod v EU prisotna strah in negotovost med ljudmi. Ljudem vedno svetujem, naj imajo del denarja tudi v bančnih depozitih. V prihodnjih mesecih je smiselno imeti prosta denarna sredstva. Prepričana sem, da bo zaradi nepredvidljivih gospodarskih razmer v svetu možnosti za dobro naložbo denarja vse več.

Na kaj mora biti kupec pozoren, ko kupuje fizično zlato?

Da kupuje pri uradnih trgovcih ali na bankah, ki so registrirani na Uradu RS za meroslovje in se odloča za nakup zlata kovnic, ki so v Evropski uniji likvidne.

Kako pa vemo, katera je likvidna?

London Bullion Market Association objavlja seznam kovnic, ki izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka Good Delivery. To je največji svetovni standard za izdelavo zlatih palic, ki zagotavlja odkup. Če bodo naložbeniki v prihodnje zastavljali zlato za kredit, morajo zlate palice imeti odtisnjeno tudi serijsko številko.

Kakšno je razmerje med ceno zlata in drugimi plemenitimi kovinami? Poleg zlata govorimo kvečjemu še o srebru – kaj pa platina, paladij?

Kovine, o katerih mediji ne pišejo, imajo mogoče večji potencial rasti. Sploh paladij, ker ga na trgu primanjkuje. Letos ga bo po podatkih raziskave GFMS Thomson Reuters na trgu manjkalo 30 odstotkov. Naložbenik mora pri nakupu plačati 20 odstotkov DDV, to je večkrat vzrok, da odstopi od naročila. V Sloveniji kupujejo platino, paladij in srebro predvsem podjetja za naložbe.