Gibanje cen nafte in zemeljskega plina je zaradi konfliktov nepredvidljivo

Nafta in zemeljski plin sta lahko smiselna naložbena izbira le, če imamo v portfelju dovolj sredstev.

Objavljeno
03. oktober 2014 17.24
Andrej Motl, gospodarstvo
Andrej Motl, gospodarstvo

Če se je z naložbami v plemenite kovine zadnja leta tudi pri nas seznanila širša javnost, v druge vrste surovin, kot sta nafta in zemeljski plin, vlagajo večinoma le poznavalci. Tako kot plemenite kovine so lahko tudi te naložbe smiselna dopolnitev portfelja.

Nafta in zemeljski plin sta za vlagatelje dolgoročno zanimiva predvsem zaradi pričakovanj, da se bo povpraševanje po njiju nadaljevalo, na trgih v razvoju pa tudi stopnjevalo. Med vzroki za ta pričakovanja Karmen Darvaš Šega iz Finančne hiše navaja omejenost rezerv nafte ter njeno vse težje in dražje pridobivanje. Trend rasti cen klasičnih energentov v splošnem po njenih besedah spodbuja tudi to, da so ti še vedno cenejši od alternativnih oziroma obnovljivih virov energije.

Vojne potiskajo cene nafte navzgor

Da se poraba nafte in zemeljskega plina nenehno veča, poudarja tudi Luka Bobnar iz svetovalne družbe Donos. Hkrati opozarja, da se je končalo obdobje, ko se je cena nafte oblikovala predvsem ciklično oziroma sezonsko – tako, da je naraščala v obdobju akumulacije nafte za zimo in upadla proti koncu tega letnega časa.

Dandanes o tako stabilnem gibanju cene nafte po njegovih besedah lahko le sanjamo. Vzrok so predvsem nestabilna geopolitična situacija in vojne. Pred časom je ceno navzgor potisnila vojna v Libiji, zdaj bo na trg nafte in zemeljskega plina močno vplival razplet ukrajinske krize. Cene nafte bi se po Bobnarjevem pričakovanju dvignile tudi, če bi se razrasel konflikt z Islamsko državo. Karmen Darvaš Šega navaja mnenje nekaterih analitikov, da bi na cene nafte lahko negativno vplival ponovni začetek njene proizvodnje v Libiji in Iranu.

Vlagati je smiselno le, če imamo dovolj sredstev

 

Naložbe v nafto in zemeljski plin so po mnenju Karmen Darvaš Šega lahko zanimive za vse vrste vlagateljev, ne glede na stopnjo njihove poučenosti. Za povprečnega vlagatelja je po njenem mnenju najprimernejši vstop prek vzajemnih skladov, ki na te trge vlagajo posredno. Za bolj izkušene je že lahko smiseln tudi nakup skladov ETF in delnic naftnih podjetij. Še več znanja in izkušenj zahteva trgovanje prek izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi so vlagatelji pri gibanju cen udeleženi neposredno.

Po Bobnarjevem mnenju je zaradi zagotavljanja zadostne razpršenosti portfelja in izogibanja premajhnim vložkom v posamezne naložbe o vstopu na trg nafte ali zemeljskega plina smiselno razmisliti šele, ko imamo v njem vsaj 50.000 evrov premoženja. V tovrstne naložbe torej vlagatelji ne bi smeli vložiti prevelikega dela svojih sredstev, saj se s tem izpostavljajo previsokemu tveganju. Svetuje, da skupaj v ti surovini ne vložimo več kot deset odstotkov vseh sredstev, že na tej meji pa se je smiselno zadrževati le kratkoročno.

Zaščita pred cenovnimi in tečajnimi tveganji

S finančnimi instrumenti, ki vlagajo na trg nafte in zemeljskega plina, se zaradi poslovnih tveganj ukvarjajo tudi trgovci v tej panogi. Pri Geoplinu za zaščito pred posledicami nihanj cene zemeljskega plina ter pred posledicami sprememb menjalnih tečajev uporabljajo izvedene finančne instrumente. Ti jim omogočajo nakup oziroma prodajo zemeljskega plina po natanko določeni ceni za natanko določeno obdobje v prihodnosti ali določitev natanko določenega menjalnega tečaja med dvema valutama.

S tečajnimi in cenovnimi tveganji se srečujejo tudi pri Petrolu. »Skupina Petrol naftne derivate kupuje po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih plačuje v ameriških dolarjih, prodaja pa jih v lokalnih valutah. Prav naftni trg in trg dolarja sta najbolj nestanovitna svetovna finančna trga,« pojasnjujejo v Petrolu. Pred tečajnimi tveganji se med drugim ščitijo s sklepanjem terminskih »forward« pogodb med evrom in ameriškim dolarjem z bankami, pred cenovnimi pa s cenovno-blagovnimi »swapi« na zunajborznem trgu OTC. Pri teh zadnjih so njihovi partnerji multinacionalne finančne organizacije, banke ter večje naftne korporacije kot njihovi dobavitelji.