Sam svoj mojster računovodstva ni vedno dobra izbira

Podjetniki se za računovodski servis, ki mu bodo zaupali svoje bilance in vse druge opravke, povezane s poslovanjem, odločajo različno: če bodo začeli iskati na spletu, bodo imeli takoj pred sabo neobvladljivo ponudbo storitev.

Na spletu je mogoče najti vsa mogoča vabila za računovodske servise, na primer: »Zaupajte nam, ker je vaše premoženje preveč dragoceno, da bi ga zaupali komurkoli.«

»Servis mi je svetovala kolegica, ki je že bila njegova stranka,« pravi sogovornica, samostojna podjetnica na področju intelektualnih storitev Jana Novak. Pravi, da so njeni dohodki preprosti, saj izhajajo iz istega vira; tako se je odločila, ker ne potrebuje velike računovodske ustanove. »Na mesec dobim le en račun, ki ga mora moja računovodkinja poknjižiti. Upoštevati mora moje prihodke in odhodke, potne stroške in malico,« pravi sogovornica, ki svoji računovodkinji, značilni predstavnici enoosebnih računovodskih servisov, vsak mesec plača 50 evrov.

O računovodkinji ve, da je nekdaj delala v javni upravi, domneva, da je službo izgubila, zato se zdaj preživlja kot samostojna podjetnica. Vseskozi uporablja njene storitve in ni razmišljala, da bi izbrala drug servis. Z računovodkinjo ni sklenila pogodbe, vsekakor pa ji zaupa, saj bi sicer odšla drugam. »Sem se pa odločila, da bom prešla na pavšalno obdavčitev, ki jo zdaj omogoča zakon o dohodnini. Pričakujem, da računovodskega servisa pri pavšalni obdavčitvi ne bom potrebovala, zato niti storitev pri sedanji računovodkinji ne bom več uporabljala,« dodaja Jana Novak, ki pravi, da je ta prihranek zanjo pomemben, saj so njeni mesečni dohodki za zdaj nizki. Ista računovodkinja skrbi tudi za urejeno poslovanje njenega moža, ki ji na mesec plačuje 100 evrov. »Jaz nisem vključena v sistem davka na dodano vrednost, mož pa je zavezanec. Zato računovodkinja zanj vsake tri mesece odda obračun davka na dodano vrednost,« dodaja sogovornica.

Ali je pri poslih varno uporabljati načelo sam svoj mojster? »Kakšen sam svoj mojster se lahko najde med malimi samostojnimi podjetniki. Naše stranke so predvsem zasebniki, mikro in mala podjetja ter približno deset do 20 odstotkov srednjih podjetij. Če je v podjetju okoli 50 zaposlenih, je po našem mnenju že dobro, da imajo svojo računovodsko službo, saj tako skrajšajo odzivni čas,« svetuje Aleksander Štefanac.

Kdo usposablja računovodje?

Za računovodske storitve ni predpisana nobena javna licenca, prav tako ne za davčne svetovalce in druge poslovne storitve. Ne davčni svetovalci ne mi nimamo državnih licenc. Naša zbornica jih sicer podeljuje za opravljen strokovni izpit za vodenje računovodskega servisa, a to so interne listine,« pravi Aleksander Štefanac. Slovenski inštitut za revizijo, ki mu zakon o revidiranju podeljuje nekatera javna pooblastila, pa izdaja licence za pooblaščenega računovodjo. »Ta so pomembna predvsem za zaposlene v javnem sektorju, saj tam običajno zahtevajo preizkušene računovodje,« pravi sogovornik.

Računovodje izobražujejo in usposabljajo različne zasebne ustanove. Računovodsko šolo imajo na primer tudi v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. V tej ustanovi je mogoče izvedeti, da se mesečnih tečajev udeleži okoli 20 slušateljev, pri katerih ne preverjajo, kakšen poklic opravljajo, po tečaju ne preverjajo znanja – sicer pa večina slušateljev pride zaradi poglabljanja znanja. Po besedah Nataše Colnar, ki v zvezi vodi tajništvo, so lani imeli precejšnji upad povpraševanja po njihovih storitvah: »Svoje je naredil zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je močno zmanjšal sredstva za izobraževanje v javni upravi.«

Pot do zaupanja vrednega računovodje ni ne preprosta ne kratka, poudarja Aleksander Štefanac: »Najmanj dve leti dela pod pokroviteljstvom sta potrebni, da nekdo, ki je končal študij, torej začetnik, pride do zelo zanesljivega knjigovodje, ne takoj do računovodstva. Pred bodočim računovodjem sta potem še najmanj dve leti težkega dela, čeprav se nekateri nikoli niti ne odločijo za to, ker se jim zdi odgovornost prevelika, ampak raje ostanejo pri knjigovodstvu.« Dobro knjigovodstvo je osnovni temelj, na katerem lahko gradi računovodja, poudarja sogovornik in dodaja: »Morda se je nekaj časa knjigovodenje celo nekoliko zanemarjalo, toda vsi izhajamo iz te veščine, vsi smo šli prek šole knjigovodenja. Pot v računovodenje nujno vodi prek knjigovodenja, ker iz tega vidiš smisel poslovnih knjig.«

Različna društva se za vestno urejanje svojih prihodkov in izdatkov dogovorijo z upokojenimi računovodkinjami, ki za majhna sredstva in z veliko predanostjo skrbijo, da posli potekajo po zakonih.