Črni oblaki nad slovenskimi vinarji in vinogradniki

Analiza potrjuje, da pridelovanje vina ne bi preneslo novih davčnih obremenitev. Trg prevplavlja cenejša konkurenca.

Objavljeno
26. september 2013 22.27
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana – Padec registrirane prodaje vina na domačem trgu, nezadosten izvoz, strokovni problemi, neustrezna kmetijska politika, velik delež sive ekonomije in za povrhu še zviševanje davčnih bremen so panogo pripeljali na rob propada. Takšne so ugotovitve v še sveži analizi avtorja Zlatka Zadravca, ekonomista in nekdanjega direktorja ormoške vinske kleti v času, ko je ta bila še v zadružni lasti.

Da bi javno opozorili na dolgoročne in pogubne posledice implementacije davčne zakonodaje, ki jo pripravlja vlada, »za slovensko vinogradništvo in tudi širše za urejenost krajine in možnosti turizma v naših krajih«, saj ljudje že krčijo vinograde in opuščajo pridelavo, bodo v Ormožu v organizaciji njihove Javne razvojne agencije danes pripravili okroglo mizo z naslovom Quo vadis slovensko vinogradništvo, na kateri so pričakovali udeležbo resornega ministra, a je ta zaseden z drugimi obveznostmi v bližini. Na njej pa bo avtor omenjene študije podrobneje predstavil izsledke svoje analize.

Poraba vina pada, siva ekonomija raste

Avtor ugotavlja, da se kriza slovenskega vinogradništva zaostruje že več kot desetletje, ima pa številne korenine. Kot ključne vzroke za nastale razmere, ki jih je eden od sedanjih direktorjev velike vinske kleti pri nas označil za obupne, navaja padanje porabe vina, velik delež sive ekonomije, ki kratkoročno vzdržuje »mir« pri vinogradnikih, dolgoročno pa je rak slovenskega vinogradništva, in večjo konkurenco uvoženih vin na slovenskem trgu.

Če je bilo še pred dobrim desetletjem na slovenskem trgu prodanih 5,6 milijona litrov uvoženih vin, se je njihova količina zdaj skoraj podvojila, na skoraj deset milijonov litrov. Registrirana prodaja slovenskega vina na drugi strani ima 39-odstotni padec oziroma več kot tri odstotke na leto. Slovenija je po vstopu v EU leta 2004 iz neto izvoznice postala neto uvoznica vina, s čimer se je še dodatno povečal ekonomski pritisk na domačega pridelovalca vin, ki je pretežno usmerjen na domači trg.

Padanje registrirane potrošnje vina je značilnost tudi v državah EU 15 (stare članice EU), ugotavlja analitik. »Vinogradniško razviti državi Francija in Italija sta imeli še sredi šestdesetih let povprečno letno potrošnjo vina na prebivalca od 110 do 120 litrov. Po letu 2005 je ta potrošnja padla pod 50 litrov. V Španiji pa s 60 na 35 litrov. Sočasno se zgrinja na trg EU čedalje večja ponudba vin iz novega sveta. Ključni vzrok padajoče potrošnje so spremenjene potrošniške navade mlajše generacije, ostrejša kaznovalna politika glede vožnje pod vplivom alkohola v cestnem prometu, prav tako ozaveščenost starejše populacije v zvezi s škodljivimi vplivi čezmernega konzumiranja vina. Hkrati preplavlja trg EU čedalje večja ponudba vin iz novega sveta, kjer so bolj ekonomični kot v EU (višja stopnja mehanizacije in večja koncentracija posesti). Povprečna vinogradniška posest v ZDA je 213 hektarov, v Avstraliji 167, v Italiji 1,3, v Franciji 7,4, v Sloveniji 0,64 hektara.«

Izgube velikih kleti

Po podatkih bonitetne hiše Bisnode (bonitete.si) so se rezultati gospodarjenja večjih vinskih kleti v Sloveniji zadnja leta dramatično poslabšali. Tako se je kumulativna izguba iz poslovanja izbranih desetih kleti, ki predstavljajo okrog tri četrtine javnega trženja vina v Sloveniji, povečala z 2,7 milijona evrov leta 2010 na sedem milijonov evrov leta 2012; čisti poslovni izid pa se je z –3,72 milijona evrov leta 2010 poslabšal na –5,84 milijona leta 2012. Razlika med obema kazalnikoma je povezana predvsem z vrednotenjem zalog, ki se v nekaterih kleteh močno povečujejo brez povezave s prihodki, ustvarjenimi na trgu.

Tako je po navedbah v analizi večina od desetih največjih vinskih podjetij v državi po mnenju finančne stroke prezadolžena in zaradi tega ne more redno servisirati svojih dolgov. V sedmih slovenskih kleteh je likvidnost kritična, saj ne morejo več redno poravnavati svojih obveznosti. Tako je bil junija letos že uveden postopek prisilne poravnave v mariborskem Vinagu, vinska klet Kapela je blokirana že od decembra lani, solventnost pa se hitro poslabšuje še v nekaj drugih kleteh.

V povprečju vzorca desetih kleti je bilo v prodajni ceni vina leta 2012 skoraj 12 odstotkov izgube. »V bonitetni oceni vzorca desetih kleti, ki je agregatni finančni kazalnik finančne ocene, dinamične ocene, kreditnega limita in kreditne marže, je razvidno, da je pet podjetij z najnižjo oceno E2 in eno podjetje v postopku prisilne poravnave. To je dovolj nazorno znamenje, da je panoga v resnih težavah.«

Vinogradniki bodo krčili trte

Sicer pa po ugotovitvah iz analize ekonomski položaj pri večini manjših vinogradnikov ni nič boljši. Še zlasti črna je slika pri tistih vinogradnikih, ki grozdje dobavljajo nekaterim velikim slovenskim kletem, ki grozdja ne morejo plačati v višini stroškov pridelave. Posebno boleče so tudi velike zamude pri plačilih. »Zaradi nezadostne ekonomije obsega imajo manjši vinogradniki na razpolago manjši segment trga, težje pa se vključujejo tudi na tuje trge. Številni razmišljajo o krčenju vinogradov, saj se trg krči.«

Težave s podatki, registrom

Podatki iz vinogradniškega registra so nepopolni. Leta 2011 je bilo vpisanih 16.351 hektarov vinogradov, čeprav je bolj verjetno, da je v Sloveniji več kot 22.000 hektarov vinogradov. To kažejo tudi posnetki iz zraka. »Takšne razmere trajajo že dalj časa in jih je težko pojasniti samo z dejstvom, da v register ni treba vpisati površine, manjše od 0,05 hektara. Velik delež sive ekonomije v vinogradništvu Slovenije je povezan tudi z vpisom v vinogradniški register.«

Zajem podatkov je ena od stvari, na katero v evidentirani vinogradniško-vinski pridelavi že dolgo opozarjajo resorno ministrstvo, kjer neradi poslušajo kritike o nerealnih zajemih podatkov.

Tudi zato ostaja na domačem trgu ključni problem, kot ugotavlja Silvan Peršolja, direktor zadružne Vinske kleti Goriška Brda, »da govorimo o polovici trga, o polovici podatkov, o polovici cen, vse drugo je zavito v meglo«. Tudi v tej kleti imajo kljub ohranjanju položaja na domačem trgu in »svetli točki rastočega izvoza«, za katerega garajo in jim vliva upanje, da se izplača vztrajati, izgube. Vinogradnikom plačujejo zdaj za grozdje, ki so ga prevzeli leta 2011, »tako kot večina vinarjev, ker zdaj prihaja denar od prodaje vina«. Zaradi nakopičenih težav je dodatna polletna zamuda pri plačilu omenjenega pridelka. »Če bi imeli v preteklih letih nakopičen obratni kapital, da bi plačevali sproti, bi bilo drugače, a žal ni.«