Danes na seji vlade

Na dnevnem redu so tudi nove cene vinjet in siva ekonomija.

Objavljeno
11. september 2013 21.31
Seja vlade
Delo.si
Delo.si
Ljubljana - Vlada bo na današnji redni seji med drugim obravnavala predlog nove politike cestninjenja, ki naj bi med drugim vključevala podražitev vinjet za avtomobile, uvedbo nove vinjete za kombinirana vozila ter spremembe cestnine za tovorna vozila. 

Vlada bo obravnavala predlagane spremembe uredbe o cestninskih cestah in cestnini, predvideno pa je tudi odločanje o uredbi o določitvi faktorjev prilagoditve višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ter o soglasju k novemu ceniku za uporabo cestninskih cest, je razvidno iz dnevnega reda, ki so ga posredovali iz urada vlade za komuniciranje.

Vinjeta za kombinirana vozila kar 220 evrov?

Nova politika cestninjenja, ki jo predlaga ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je pomembna predvsem za reševanje zadolžene Družbe za avtoceste v RS (Dars). Letna vinjeta za osebne avtomobile, ki zdaj stane 95 evrov, bi se lahko podražila za okoli 15 evrov, za kombinirana vozila pa naj bi uvedli posebno in precej dražjo letno vinjeto, za katero naj bi bilo treba po nekaterih informacijah odšteti do 220 evrov. Spremembe naj bi doletele tudi cestnine za tovorna vozila za posamezne odseke avtocest in hitrih cest.

Načrtovana podražitev vinjet je v javnosti odmevala že pred poletjem, a je vlada zaradi dodatnih analiz to odločitev nato preložila na čas po počitnicah. Premierka Alenka Bratušek po seji vlade 22. avgusta konkretnih zneskov ni želela komentirati, ker dogovor o tem še ni bil sprejet.

Proti sivi ekonomiji s povečanjem pooblastil inšpektorjem?

Na dnevnem redu seje vlade je tudi obravnava dokumenta o obvladovanju sive ekonomije v Sloveniji. Premierka Alenka Bratušek je minuli petek, ko je napovedala obravnavo osnutka dokumenta na tokratni seji vlade, med ključnimi ukrepi za omejevanje sive ekonomije omenila povečanje pooblastil inšpektorjev, uvedbo odškodnin za črne gradnje, obdavčitev davčnega razkoraka ter sprejetje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

V zvezi z davčnimi blagajnami, za katere si delodajalci in sindikati večinoma želijo, da bi dosegle vse poslovne subjekte, je Bratuškova dejala le, da verjame, da bodo učinki od 1. julija obvezne uporabe računalniških programov, ki onemogočajo izbris računov (a ne dosežejo vseh poslovnih subjektov), takšni, kot so jih predvideli. Če po treh mesecih od uvedbe ne bodo, bo vlada razmislila, kaj narediti, da se jih popravi, je obljubila.