Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada pripravlja Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, v katerem je združila 338 ukrepov iz vladnih dokumentov ter iz zahtev Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice in Trgovinske zbornice. Vlada bo ustanovila stalno medresorsko delovno skupino, ki jo bosta vodila ministra za notranje zadeve in gospodarstvo. Glavna naloga skupine bo udejanjenje ukrepov in redna poročanja vladi o izpolnjevanju ciljev.
V dokumentu, ki na vladi sicer še ni bil sprejet, so našteti ukrepi, ki bodo imeli »še poseben vpliv na boljše zakonodajno in poslovno okolje ter na dvig konkurenčnosti«. Na področju prostorske zakonodaje so v vladi denimo navedli krajše postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj in za pripravo prostorskih aktov. Za zagotovitev prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje namerava vlada vzpostaviti enotno točko za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcev.
Veliko poudarka je v dokumentu namenjenega okrepljenim elektronskim storitvam javne uprave, denimo možnost elektronske oddaje ponudbe v javnih naročilih, vzpostavitev nove možnosti za uporabo elektronskih storitev na področju urejanja prostora in graditve objektov, enostavnejše poročanje za gospodarske družbe, z novim informacijskim sistemom davčne uprave naj bi se omogočilo vlaganje in izdajanje potrdil o plačanih davkih prek sistema e-davki, uvedba e-blagajn in tako dalje.
Sivo ekonomijo bi vlada zmanjšala s povečanjem učinkovitosti inšpekcij, napovedala je tudi podelitev dodatnih pristojnosti izvršiteljev za večjo učinkovitost izvršilnih postopkov. Omenjajo tudi odpravo koncesijskih omejitev, predvsem na področju pokopališče dejavnosti in dimnikarskih storitev.
Kaj pa vladi predlagajo nekateri gospodarstveniki?
Igor Akrapovič, Akrapovič: Sprostiti gospodarski krč v tem trenutku je zelo težko. Položaj, v katerem smo se znašli, je posledica dolgoročnega delovanja politike. Najprej bi bila potrebna privatizacija. Dokler je prioriteta vladajoče politike, kako bi svoje ljudi postavila na čelo državnih podjetij, se z drugimi ukrepi niti ne more ukvarjati. S privatizacijo bi se v državni proračun nateklo nekaj denarja, potem pa bi morali nadaljevati z ukrepi zmanjšanje števila zaposlenih v državnih službah in poiskati načine, da privabimo tuje investitorje, da pridejo v Slovenijo. V trenutni situaciji z davčno politiko, kot jo imamo, smo zanje popolnoma neprivlačni.
Dušan Olaj, Duol: Slovenska podjetja bi morala še več delati na izvozu. Država bi pri tem morala sprejeti ukrepe, da bi podjetja v tej smeri čim bolj motivirala, da bi se tako pospešila izvozna orientiranost slovenskega gospodarstva. Takoj bi se morala nehati igrati z institucijami, ki se ukvarjajo s promocijo slovenskega gospodarstva. Končno bi se morali odločiti, kdo in na kakšen način bo izvedel denacionalizacijo in podporo slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge. Moje mnenje je, da banke pri tem ne igrajo nobene vloge. Problem slovenskega gospodarstva v tem trenutku je namreč v tem, da sploh ni kreditno sposobno. Banke kreditno nesposobnim podjetjem ne morejo dati kredita, kar pomeni, da se vrtimo v začaranem krogu.
Japec Jakopin, Seaway: Problem Slovenije je, da ni konkurenčna, zato nihče noče naših izdelkov in storitev. Kako narediti gospodarstvo bolj konkurenčno, pa ni nobena skrivnost. Zavedati se moramo, da gre za nas, ne za koga drugega - zato bi moral vsak zase poskrbeti, da bi bolje delal, da bi imel boljše izdelke ... Karkoli delate, se morate zavedati, da niste v nekem lokalnem okolju, ampak da lahko obstanete le na globalnem trgu. Gre za svetovno prvenstvo, kjer imate le dve možnosti: postanete konkurenčni ali pa zamenjate šport.
Iztok Seljak, Hidria: Za ponovni prehod v rast moramo skrčiti javno porabo z znižanjem števila zaposlenih v državni upravi na nivo iz začetka devetdesetih let. Denar, ki bi ga s tem prihranili, pa bi morali preusmeriti v infrastrukturne projekte s soudeležbo kompetentnih slovenskih družb s takojšnjimi učinki na ekonomijo in na zaposlenost. S temi sredstvi in s sredstvi iz prodaje državnega premoženja moramo usposobiti bančni sistem za pospešeno financiranje številnih zdravih izvozno usmerjenih podjetij in projektov.
Sandi Češko, Studio Moderna: Vlada mora vso energijo usmeriti v tiste dele gospodarstva, ki še lahko okrevajo in ki bi rasli hitreje, če bi prišli do ustreznih likvidnih sredstev. Izvozni sektor je sposoben povečati izvoz, torej je potrebno preveriti, kateri izvozni projekti bi se lahko realizirali, če bi imeli zagotovljene ustrezne kreditne linije ali finančne garancije.
Dokapitalizacija bank ne bo zadoščala. Dokapitalizirati je treba tudi tiste dele gospodarstva, ki imajo priložnosti in znanje za razvoj: lesna industrija, mlada (IT) podjetja, samopreskrba s hrano, znanje, ki je ostalo po propadu gradbenih podjetij so deležni bolj obljub kot otipljive opore. Zakaj so sredstva za nenehno sanacijo bank neomejena in nevprašljiva, enako je na področju energetike in drugih velikih netransparetnih državnih projektih? Vlada bo lahko izpeljala reforme le, če bo s svojimi dejanji pri ljudeh ustvarila zaupanje. Začne lahko tako, da zagotovi transparentnost in enaka merila za vse. Transparentnost je nujna pri vseh državnih projektih, še posebej pa pri tistih investicijah, kjer odteka največ denarja in ki so najbolj problematične (energetika).
Matjaž Lukač, Fotona: Na srečo je Fotona kot visoko tehnološko podjetje in pretežni izvoznik precej bolj odvisna od pravilnosti svojih odločitev kot od vladajoče politike. Prepričan sem tudi, da je vlada vse predloge za izhod iz krize že večkrat slišala in jih dobro pozna. S stališča boljše izkoriščenosti velikega potenciala znanja, ki ga ima Slovenija na univerzah in inštitutih, pa bi si želel, da vlada ne prekine podpore kompetenčnim centrom, ohrani program mladih raziskovalcev v gospodarstvu in v večji meri uporabi vavčerski sistem sofinanciranja sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero.
Christof Droste, Hella Saturnus: Najprej bi morali rešiti vprašanje bank. Za zmanjšanje brezposelnosti bodo potrebne tuje naložbe. Če se bi ta scenarij uresnicil, bi država lahko znižala davke, kar bi pripomoglo k večji konkurenčnosti. Višja konkurenčnost bi privabila več investicij. Z drugimi besedami - negativen trend bi obrnili sebi v prid.
