En hlod lahko odtehta deset povprečnih

Janez Ošlovnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu je predsednik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in redni gost na dražbah lesa, Ivan Vidmar iz okolice Dolenje Trebuše pa je letos sodeloval prvič in že postavil rekord, saj je njegov hlod dosegel najvišjo ceno za kubični meter, prodal pa ga je za 10.529 evrov.

Koliko gozda imate in katere drevesne vrste ste prodajali letos? Se licitacij redno udeležujete?

Ošlovnik: Na licitaciji sodelujem že šest let, vse od začetka. Imam trideset hektarov gozda, letos sem na dražbi prodajal smrekove hlode.

Vidmar: Letos sodelujem prvič, imam trideset hektarov gozda, prodajal pa sem gorski javor.

Se vam bolj izplača tvegati na dražbi, kjer ceno določajo kupci sami in bi se torej lahko zgodilo, da bi bila tudi zelo nizka, ali bi morda lahko zaslužili več, če bi lesu sami določili ceno in ga ponudili znanemu kupcu?

Ošlovnik: Prodajam najkakovostnejše hlode, ki jih odkrijem pri redni sečnji lesa in ki jih lastniki gozdov takrat, ko dražbe še ni bilo, sploh nismo mogli prodati za neko primerno ceno. Les tudi na licitaciji že prodam končnemu proizvajalcu ali izdelovalcu glasbil ali pohištva, tudi furnirja. Pomembno je, da vmes ni prekupčevalcev ali posrednikov, ki v vsej verigi od lastnika do kupca verjetno zaslužijo zelo veliko. Slovenski lastniki gozdov so zato lahko zadovoljni, da lahko svoj najboljši les prodajo na dražbi, zagotovo se bolj izplača.

Vidmar: Gozdar mi je svetoval, naj kakovostni les prodam na dražbi, saj se da tako zanj iztržiti precej več, kot če bi ga prodal posredniku.

Koliko ste iztržili za svoje hlode? Ste z doseženo ceno zadovoljni?

Ošlovnik: Zelo sem zadovoljen z doseženo ceno. Sicer ni v najvišjem razredu, kot pri gorskem javorju, vendar je pri smreki 550 evrov za kubični meter že zelo lepa cena.

Vidmar: Seveda sem zadovoljen. Moj hlod je dosegel najvišjo ceno (9720 evrov) za kubični meter. Tega nisem pričakoval.

Koliko bi sicer iztržili za iste hlode, če bi jih prodali za razrez?

Ošlovnik: Dobil bi od 90 do največ 110 evrov za kubični meter.

Vidmar: Približno 380 evrov za kubični meter.

Lahko kmet ali lastnik gozda zastavi svoje gospodarjenje samo na eni takšni licitaciji na leto?

Ošlak: Vedeti je treba, da gre tukaj za najbolj izjemen les. Tega je v gozdu le kakšnih deset odstotkov, preostalo je povprečen les. Vendar lastnik za tistih deset kubičnih metrov najboljšega lesa dobi skoraj toliko kot za sto kubikov povprečnega lesa.

Vidmar: V mojem gozdu je še več takšnih hlodov. Če bi zanje vsako leto dobil toliko denarja (več kot deset tisoč evrov za hlod), bi bilo to mogoče.

Kaj kot lastnik gozda menite o izvažanju slovenskega lesa, ki ga tujcem prodajamo kot surovino?

Ošlovnik: To me zelo skrbi in moti. Kaj je z našo lesnopredelovalno industrijo? Nekoč smo ves les lahko prodali doma, zdaj pa večina lesa, tudi tistega povprečnega, odide v Avstrijo. Tudi dve tretjini najboljšega lesa z licitacije gre v tujino. Naši kupci finančno očitno niso kos tujim, pozna se kriza in upadanje kupne moči ter propad domače lesne industrije.

Vidmar: Bukov in smrekov les prodajam domačim posrednikom, pri tem mi je pomembno le, kdo ponudi več. Če se da v tujini zanj iztržiti več, potem bodo lastniki seveda prodajali na tuje, saj je pomemben predvsem zaslužek.