Energetska politika je zapisana precej skopo

Ljubljana – Slovensko energetiko bi za osnutek koalicijske pogodbe lahko opredeljevala že evropska politika, ki zahteva zmanjšanje emisij, manjšo odvisnost od uvoza, več obnovljivih virov in večjo učinkovitost rabe. To v osnutku tudi piše, težava pa so izvedba in slovenske dodatne začimbe, denimo balon sončnih elektrarn. Teh je preveč glede na zmogljivost proračuna za spodbude, vendar, kot opozarja stroka, se je to zgodilo predvsem zato, ker za vetrnice in hidroelektrarne postopki umeščanja v prostor trajajo predolgo. Privatizacije energetike deklarativno ne bo, vendar sindikati tej napovedi ne zaupajo in ne odstopajo od stavke konec meseca.

Omejitev spodbud za obnovljive vire in upoštevanje učinka na gospodarstvo je prava smer, menijo energetiki, vendar je balon sončnih elektrarn bolj posledica togega umeščanja v prostor. Pred referendumi pa Slovenija potrebuje energetski koncept.

»Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za stabilno, učinkovito in trajnostno naravnano oskrbo z energijo, s ciljem povečati samooskrbo. Zavzemali se bomo za zmanjšanje energetske odvisnosti in doseganje sprejetih domačih in mednarodnih okoljskih obveznosti skozi učinkovito rabo energije in energetsko upravljanje. Skupaj se bomo zavzemali za povečano zanesljivost dobave energije, zagotovili trajnostno naravnano oskrbo z energijo skozi izrabo obnovljivih virov energije (OVE) ter odprli priložnosti za vlagatelje skozi preprostejše umeščanje energetskih objektov v prostor,« je zapisano v osnutku koalicijske pogodbe, ki pa bo zaradi usklajevanj doživela še nekaj popravkov. Stranka Mira Cerarja si je za cilj postavila podvojitev učinkovitosti rabe energije do leta 2020, prednost pa naj bi poleg vodne in sončne energije dobila tudi uporaba biomase.

Umeščanje, ne spodbude

Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike pravi, da je vse napisano tako, da je mogoče vse ali nič. »Vsi programi že 15 let govorijo o trajnostnem razvoju, a je zrasel novi Teš 6. Zato je bistveno, kdo bo prevzel resor. Sicer bi bilo najbolje, da obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije postanejo del gospodarskega programa Slovenije. Pozdravljam premislek, da je za spodbude v energetiki pomemben prispevek domačega gospodarstva, vendar je na balon sončnih elektrarn bolj vplivalo zapleteno umeščanje projektov v prostor. Za sončno elektrarno na strehi ali soproizvodnjo elektrike in toplote znotraj podjetja ne potrebuješ soglasij, za vetrnice in hidroelektrarne pa dovoljenj zlepa ne dobiš,« pravi Nemac.

V stroki prevladuje prepričanje, da bi morala energetika graditi bolj racionalno kot spodnjesavsko verigo, zlasti zaradi razkošnih spremljajočih objektov. »Za verigo hidroelektrarn na Savi bo treba najti nov, doslej neuporabljen finančni vir, ali izdajo obveznic ali strateškega partnerja,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki ne verjame, da sta HSE in Gen energija finančno sposobna zgraditi novo verigo. Vprašanje pa je, kdo bo gradil te nove HE in kdo bo za njih dobavljal opremo. »Teoretično se lahko zgodi, da nobena slovenska družba, ker so po zdajšnji ureditvi vse družbe slovenske proizvodnje elektrike dolžne objavljati javna naročila. Konkretno, glede na izkušnje in reference pa tudi ceno lahko celoten posel dobi avstrijska družba,« opozarja Mervar na slabosti slovenskih javnih naročil.

Stavka energetikov bo

Osnutek koalicijske pogodbe predvideva tudi novo revizijo gradnje Teša 6 in posvetovalni referendum o gradnji druge jedrske elektrarne. Branko Sevčnikar, predsednik sindikata energetike, pravi, da novi reviziji v sindikatu ne nasprotujejo, se jim pa zdi nepotrebna, zlasti zato, ker kriminalisti in drugi organi pregona »delajo 24 ur na dan«. Sevčnikar ne zaupa niti navedbi, da bo koalicija nasprotovala privatizaciji energetike, zato splošne stavke energetike konec avgusta ne odpoveduje. »Če v vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne govorijo o stečaju Premogovnika Velenje in mogočem unovčenju jamstva države za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, država pa denarja nima, kaj lahko sledi? Verjetno nič drugega kot prodaja energetskih družb,« pravi Sevčnikar.

Referendum o jedrski elektrarni bi po prepričanju večine padel. »Druge nuklearke ne bodo gradili, po šoli s Tešem 6 bo gotovo referendum in ta bo padel,« meni Nemac, ki opozarja tudi, da ne bodo uspeli niti projekti polj vetrnic, vsaj tako ne, kot si jih zdaj zamišljajo vlagatelji. »Če projekt postavijo drugi in ljudje v okolici od njega nimajo nič, ne bo nikoli dobil soglasij,« pravi Nemac. Drugi sogovorniki pa pravijo, da je referendum o drugi jedrski elektrarni nujen, seveda po seriji posvetovanj. Analize namreč kažejo, da bi bila Slovenija s Tešem 6 in Tešem 5, sedanjo jedrsko elektrarno in hidroelektrarnami uvozno odvisna le od enega do petih odstotkov. Tako bi bila elektrika iz druge jedrske elektrarne namenjena izključno izvozu.

☞Delov sklep

Usmeritev je prava, če se le ne bo spet zapletla v razprave o Tešu 6. Prva naloga nove vlade bo pospešiti pripravo nacionalno usklajenega energetskega koncepta. Vendar bo treba prilagoditi tudi kup zakonov, od tistih, ki opredeljujejo postopke umeščanja v prostor, do predpisov o javnem naročanju. Dokler bo edina zveličavna cena, ne glede na kakovost in vpliv na slovensko gospodarstvo, ne bo nič delovalo. Energetika je skoraj v celoti v državni lasti, ob skrbnem premisleku gotovo lahko deluje bolj učinkovito.