Evropa vodilna pri postavitvi sončnih elektrarn

V Evropi je največ sončnih elektrarn na svetu. Od skupaj vseh na svetu instaliranih zmogljivosti sončnih elektrarn jih je bilo v Evropi kar 74 odstotkov. Glede na to, kaj se zdaj dogaja na fotovoltaičnem trgu, ni mogoče pričakovati, da bi do leta 2016 zmogljivost sončnih elektrarn v svetu dosegla predvidenih 340 gigavatov.

Svetovne zmogljivosti sončnih elektrarn so konec lanskega leta po podatkih Združenja slovenske fotovoltaične industrije presegle 102 gigavata, leto prej pa 71,1 gigavata. Vodilni Evropi, ki je konec lanskega leta imela v sončnih elektrarnah instaliranih 68,6 gigavata moči, leto pred tem pa 52,1 gigavata, sledijo Kitajska z 8,3 gigavata, ZDA (7,8), Japonska (6,9), Avstralija (2,4) in Indija (1,2 gigavata).

Proizvodnja v sončnih elektrarnah je lani v svetu dosegla 110 teravatnih ur, od tega v EU 68,1 teravatne ure. Skupne zmogljivosti sončnih elektrarn v EU lahko zadovoljijo letne potrebe po električni energiji 30 milijonov gospodinjstev. Sončne elektrarne so v Sloveniji lani proizvedle 212 gigavatnih ur električne energije, kar je 1,7 odstotka vse proizvedene električne energije, s čimer naša država dosega 65,4 odstotka evropskega povprečja. Po podatkih slovenskega portala za fotovoltaiko PV portal z dne 9. julija imajo v Sloveniji postavljene sončne elektrarne skupno moč 242,5 megavata.

Manj naložb v sončne elektrarne

Ker so se razmere v fotovoltaiki v Evropi in tudi v Sloveniji v zadnjem letu dni močno spremenile, evropsko (EPIA) in slovensko fotovoltaično združenje (ZSFI) napovedujeta upad investicij v sončne elektrarne in posledično zmanjšanje delovnih mest v fotovoltaični industriji. Evropsko združenje tudi napoveduje, da se bo v prihodnjih petih letih vodilna vloga Evrope pri fotovoltaiki končala, če se zadeve ne bodo uredile.

V prid tej trditvi govorijo tudi podatki, da je bilo v Evropi v letu 2011 instaliranih 74 odstotkov novih svetovnih zmogljivosti sončnih elektrarn, lani pa 55 odstotkov. Lani se je v Evropi prvič zgodilo, da je bilo instaliranih manj zmogljivosti sončnih elektrarn kot leto pred tem in da je fotovoltaična industrija upočasnila rast. V EU je bilo lani na omrežje priključenih za 16,5 gigavata novih kapacitet sončnih elektrarn, predlani pa za 22 gigavatov.

Kljub temu na svetovni ravni ostaja rast fotovoltaike stabilna, saj rastejo predvsem trgi na azijsko-pacifiškem in severnoameriškem območju. Lani je bilo v svetu na novo instaliranih za 30 gigavatov kapacitet sončnih elektrarn, od tega, kot rečeno, za 16,5 gigavata v Evropi. Opazno je, da se svetovni trg fotovoltaike seli v Azijo in Ameriko, kjer se število sončnih elektrarn hitro povečuje. Lani je bilo v neevropskih državah postavljenih za 13,5 gigavata kapacitet sončnih elektrarn, predlani pa za osem gigavatov.

Slovenija pod evropskim povprečjem

Po podatkih EPIA so lani v Evropi največ, za 7,6 gigavata sončnih elektrarn, postavili v Nemčiji (predlani 7,5), sledita pa Italija s 3,3 gigavata (predlani rekordnih 9,3) in Francija z 1,2 gigavata. Po zmogljivosti sončnih elektrarn sta močno pred vsemi Nemčija, ki je lani imela 36-odstotni delež vseh v svetu zgrajenih sončnih elektrarn, in Italija z 18-odstotnim deležem. Na neevropskih trgih so največ sončnih elektrarn lani postavili na Kitajskem, in sicer za 4,5 gigavata (predlani 2,2), v ZDA za 3,2 (predlani 1,9) in na Japonskem za 2,5 gigavata.

V EU delež električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, v skupnem deležu vse proizvedene električne energije konec leta 2012 znaša 2,6 odstotka. Države z največjim takšnim deležem so Italija (6,7 odstotka), Nemčija (5,6), Grčija (4,3) in Bolgarija (3,4 odstotka). Kot rečeno, v Sloveniji je ta delež 1,7-odstoten.

Največje število kapacitet sončnih elektrarn na prebivalca, izraženo v vatih, so konec lanskega leta imeli Nemčija (399,5 vata na prebivalca), Italija (269), Belgija (240) in Češka (192,5). Slovenija je s 105,7 vata na prebivalca dosegla 77,4 odstotka evropskega povprečja.

Zaradi krize še več solarnih podjetij v stečaju

Predsednik Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) dr. Winfried Hoffmann pravi, da je bilo lansko leto za fotovoltaično industrijo turbulentno. Po več letih nenehne rasti se je panoga tudi lani spoprijela z močno kitajsko nelojalno konkurenco in z negotovimi regulatornimi pogoji. Kljub tem težavam in upočasnjeni rasti fotovoltaike bo Evropa v prihodnjih štirih ali petih letih ostala najpomembnejši trg za gradnjo sončnih elektrarn, vendar bodo hitreje rasli drugi trgi, predvsem na Kitajskem in v Indiji, v Jugovzhodni Aziji, Južni in Severni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu.

Kako močna je kriza v fotovoltaični industriji v Evropi, pove tudi podatek, da se je Siemens umaknil iz te dejavnosti in da je zaradi protidampinških dajatev na solarne panele iz Kitajske, ki jih je uvedla evropska komisija, insolventnost razglasilo eno najstarejših nemških solarnih podjetij Gerlicher Solar.

Predsednik uprave nemškega podjetja Soventix in predsedujoči združenju AFASE Thorsten Preugschas je pri tem dejal: »Gre za uničujoče vplive, ki jih imajo kazenske dajatve na evropsko solarno industrijo. Če evropska komisija ne bo delovala hitreje, bo še več solarnih podjetij končalo v stečaju ali pa bodo v najboljšem primeru prisiljena preseliti svoje dejavnosti onkraj meja EU. Uvajanje protidampinških dajatev nima nikakršnega smisla v času, ko solarna energija počasi postaja konkurenčen vir energije.«