Gen na pomoč HSE z odkupom spodnje Save

Ljubljana, Krško – »Res je, da smo s pogovori o povečanju našega deleža v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) zelo daleč, a dogovorjenega ni še nič,« je za Delo povedal direktor Gen energije Martin Novšak. Posel naj bi bil sklenjen do konca junija, vrednost pa še ni znana.

Govorice, da bi HSE odprodala del 84,6-odstotnega deleža v družbi HESS solastnici Gen energiji, se pojavljajo že vrsto let. A kot kaže, bo posel naposled sklenjen zaradi finančnih težav, v katere je HSE zabredla zaradi vedno dražjega projekta gradnje Teš 6. »Pismo o namerni naj bi bilo podpisano v prihodnjih tednih, pogodba pa do konca leta,« je dejal Martin Novšak.

»Prodajni proces bo sklenjen do konca junija. Vprašanje je sicer še, ali bomo prodali 33-odstotni delež ali več oziroma bomo ostali večinski ali postali manjšinski lastnik HESS,« je povedal generalni direktor HSE Blaž Košorok. Vrednost deleža morajo še oceniti, zato vrednost posla, razen neuradno, še ni znana. Kot smo izvedeli, gre za opcijsko pogodbo, v kateri si bo HSE pridržal pravico za odkup deleža v HESS nazaj od Gen energije, če se mu poslovanje izboljša. To se po mnenju v HSE lahko zgodi le, če dobijo od BiH vrnjenih 760 milijonov evrov oziroma vložek v termoelektrarno in rudnik Ugljevik. Gen energija pa bo imela možnost pozvati HSE k odkupu deleža, če bi sama zašla v težave.

V žile HSE sto milijonov

»Naš cilj je, da postanemo večinski lastnik HESS, ciljamo na 51 odstotkov podjetja,« pravi Novšak. Domnevne odkupne cene v višini sto milijonov evrov ni želel ne potrditi ne zanikati: »To je stvar cenitve in dogovora. Je pa ta znesek blizu knjigovodski vrednosti.«

Čeprav se obe strani že nekaj mesecev pogajata o sklenitvi posla, enega od ključnih vprašanj še zmeraj nista rešili. Tako kot Novšak je namreč tudi Košorok pogajanja začel z željo, kot je za Delo dejal marca ob začetku gradnje HE Brežice, da njegova skupina ostane večinski lastnik družbe. Vendar, pravi zdaj, je glavna naloga zagotavljanje likvidnosti skupine HSE, v kateri tri družbe »zelo šepajo pri zagotavljanju plačilne sposobnosti«. Kot je še povedal Košorok, bo poleg odprodaje deleža v HESS treba premisliti tudi o tem, ali Premogovnik Velenje potrebuje vse družbe, ki jih ima v lasti. HSE prodaja tudi Tet, pri čemer mora vlada še povedati, ali lahko v prodaji zahtevajo ohranitev delovnih mest in naložbe ali morajo samo dobiti najvišji mogoč znesek. Ruska ponudba se izteče junija.

Denar energetiki in ne državi

»Sprememba lastniške strukture na poslovanje našega podjetja ne bo vplivala negativno, to je stvar lastnikov. Za nas je bistveno, da gredo investicije naprej,« pravi direktor HESS Bogdan Barbič. »Menim, da gre za pomoč skupini HSE, kar se mi zdi korektno. Po drugi strani je to ugodno tudi za skupino Gen, saj denarja, ki ga ima na voljo, ne bo več vplačevala v državni proračun, temveč ga bo investirala nazaj v energetiko.« Gen energija je morala leta 2011 za dokapitalizacijo NKBM nameniti 20 milijonov evrov, leto pozneje je druga vlada za vplačilo v proračun od nje zahtevala 37 milijonov, krška družba pa lastniku ves čas nakazuje tudi dividende.

HSE je imel lani po še nerevidirani bilanci 1,6 milijarde evrov prihodkov in 75 milijonov dobička. Na vprašanje Dela, kako bi skupina prenesla odvzem dobička, kar država dosledno izvaja v vseh državnih energetskih podjetjih, je Košorok odgovoril, da »tekoče poslovanje vlade najbrž ne zajema odvzemanja dobička«. Skupina HSE že samo s koncesninami, davki na ogljik in tudi odplačilom državnega jamstva za Teš 6 vsako leto plača več deset milijonov, samo Teš 20 milijonov evrov.

Novšak poudarja tudi pomen sinergijskih učinkov skupnega upravljanja vseh energetskih objektov na Savi (Savske elektrarne Ljubljana, HESS in NEK, ki jo hladijo s savsko vodo): »Skupno upravljanje vseh teh proizvodnih enot, še posebno ob ekstremnih visokih ali nizkih vodah, dolgoročno zagotavlja večjo ekonomičnost obratovanja.« Košorok ima v načrtu varčevanja v skupini HSE tudi boljše sodelovanje, da bi najemali manj zunanjih izvajalcev.

Za verigo doslej 257 milijonov

Naložba v spodnjesavsko verigo je ocenjena na milijardo evrov: energetski del 470 milijonov, infrastrukturni del (akumulacijsko jezero, ceste, vodotoki …) pa naj bi večinoma pokrila država. Vendar Košorok opozarja, da so že težave. Tudi zato bo HSE vse prihodnje naložbe skrbno ocenil, tako verigo na srednji Savi kot na Muri in tudi črpalno elektrarno Kozjak.

V gradnjo delujočih hidroelektrarn podjetja HESS v Boštanju, na Blanci in v Krškem je slovenska energetika od leta 2002 vložila 257 milijonov evrov. Poleg HESS sta več kot 90 odstotkov tega zneska v razmerju 84,6 proti 15,4 zagotovila HSE in Gen energija. Za zadnji dve elektrarni na spodnji Savi, brežiško in mokriško, mora energetika zagotoviti 213 milijonov evrov. »Za HE Brežice bomo leta 2015 najeli 60-milijonski kredit,« pravi Barbič. »Izračuni, ki so sicer odvisni od količine padavin in proizvodnje, kažejo, da bomo potrebnih 118 milijonov evrov zagotovili brez vložka obeh lastnikov.«

Vrednost energetskega dela HE Mokrice je 95 milijonov evrov. Če bodo gradbinci v Mokrice prišli po začetku obratovanja HE Brežice (september 2017), bo HESS zaradi višjega dobička lahko bolj zgradila z lastnim denarjem.