Gospodarstveniki: Nimamo krize varčevanja, ampak krizo zadolževanja

Gospodarstveniki so še enkrat pozvali vlado, naj ukrepa in odpravi krč gospodarstva, ki je tik pred razsulom.

Objavljeno
10. september 2013 16.35
SLOVENIJA,LJUBLJANA,30.12.2009.GZS NA DIMČEVI.FOTO:LJUBO VUKELIČ/DELO
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Delodajalska združenja so pod okriljem GZS v začetku avgusta vladi poslale dokument »Kisik za gospodarstvo«, v katerem so vladi predlagali skupne ukrepe za oživitev gospodarstva. Temu naj bi sledil sestanek s predsednico vlade, ki je bil večkrat napovedan in tudi preklican. V gospodarstvu pa je medtem že popoln zastoj poslovanja, razmere so iz dneva v dan bolj nevzdržne, sporočajo gospodarstveniki.

»Gospodarstveniki si ne domišljamo, da edini v tej državi vemo, kaj bi bilo treba narediti. Strinjamo se lahko celo z nekaterimi strokovnimi mnenji - najbolj znano je bilo od ekonomista Maksa Tajnikarja, da nas vlada ne sme poslušati. Sploh ni treba, da nas ta posluša, mi od nje pričakujemo, da bo ukrepala tako, da nam ne bo potrebno ugotavljati, da gredo stvari v Sloveniji od slabega na slabše«, je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič in poudaril,da je Slovenija v obdobju zadnjih petih let vsak delovni dan izgubila okrog 75 delovnih mest, v gospodarstvu še nekaj več, saj je bilo v javnem sektorju v tem času vsak dan sedem novih delovnih mest več. Vsak dan je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih novih deset brezposelnih z visoko izobrazbo.

»Imamo napačno ekonomsko politiko. Pravijo, da smo se ujeli v past varčevanja, mi pravimo: ujeli smo se v past zadolževanja, saj se je naš skupni dolg od leta 2008 do danes povečal iz 15 na dobrih 40 milijard evrov. Ves čas se ukvarjamo z višjimi davki in priospevki in imamo tudi na tem področju napačno doktrino, da bomo z višjimi davki stabilizirali poslovanje in s tem dali pravi signal Bruslju. Nasprotno, z višjimi davki in prispevki se zmanjšujejo podjetniške aktivnosti, na drugi strani pa se povečuje število brezposelnih. Da je gospodarstvo obremenjeno priznavajo vsi ministri, istočasno pa nas vsak dan soočajo z novimi obremenitvami - davki, prispevki, taksami, trošarinami. Ob omembi privatizacije v koaliciji takoj nastanejo problemi, ob odpravi politične korupcije in klientelizma pa je Gašpar Mišič samo vrh ledene gore, pod njim pa se skriva politično kadrovanje v vse nadzorne svete. Obljubljajo zmanjšanje birokracije, istočasno pa se ustavljajo vsi infrastrukturni projekti,« je dejal Hribar Milič in spomnil, da je minil že več kot en mesec, ko od vlade ni odgovora na njihove predloge, niti termina, kdaj se bo vlada z njimi srečala.

Ne razumemo sindikatom, da nasprotujejo našim ukrepom, saj pomeni oživitev gospodarstva tudi nova delovna mesta, je opozoril Branko Meh iz Obrtno podjetniške zbornice.

Neprivlačni za investitorje

Marija Lah iz trgovske zbornice je povedala, da so prihodki v trgovini v času krize padli za 14 odstotkov in opozorila na slabe posledice vladne davčne politike oziroma pivišanega davka na dodano vrednost. Opozorila je tudi na 20 odstotni upad trgovine na debelo, kar ne vpliva le na prihodke ampak tudi na dodano vrednost, na število zaposlenih in na vse pomembne makroekonomske kazalce. Še bolj drastičen je podatek o kupni moči v Sloveniji v primerjavi z EU, je poudarila Lahova.

Igor Antauer iz Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je opozoril na bančni sektor brez dna, na neučinkovito pravosodje in na zdravstveni sektor, ki po njegovem mnenju nujno potrebuje reformo, saj je katastrofalno organiziran, drag in neučinkovit. Opozoril je tudi na usodne posledice davka na nepremičnine za majhne gospodarske subjekte.

»Gospodarstveniki pogrešamo jasno ekonomsko politiko. Posledica tega je, da je Slovenija izrazito neprivlačna za tuje in domače investitorje, kar vodi v pomanjkanje razvoja in ustvarjanje novih delovnih mest. Vlada je dolžna ustvariti pogoje v katerih gospodarstvo lahko vlaga in se razvija« je povedala Sonja Šmuc iz Združenja Menedžer in dejala, da gospodarstvo potrebuje pravno in davčno stabilnost, prožnost na trgu dela in konkurenčen davčni sistem.