Tiskane izdaje
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je na današnji razširjeni seji v Ljubljani, namenjeni predstavitvi dokumenta Gospodarska agenda za novo Vlado RS 2014, najprej orisal položaj slovenskega gospodarstva. Kot je dejal, je bruto domači proizvod (BDP) danes približno 10 odstotkov nižji, kot je bil leta 2008. Skrbi ga tudi naraščanje javnega dolga, ki je že blizu 80 odstotkov BDP. Četudi so se stroški zadolževanja v zadnjem obdobju znižali, je to pirova zmaga, je zatrdil. Za vračanje dolga je namreč treba nameniti velik del BDP.
V gospodarstvu je bilo od izbruha krize izgubljenih skoraj 100.000 delovnih mest, brezposelnost pa se je več kot podvojila, je poudaril Hribar Milič. Slovenija je po njegovih besedah izgubila na konkurenčnosti.
»Spremembe so v rokah politike. Upam, da nam bo v prihodnje ustvarila pogoje, da bomo lahko svoje priložnosti, ambicije in vse okoliščine, v katerih delujemo, bolje izkoristili,« je sklenil.
V nadaljevanju so politike nagovorili tudi posamezni gospodarstveniki. Lastnik in direktor družbe Iskra Zaščite Otmar Zorn je poudaril, da gospodarstveniki ves čas ponavljajo »stare vice«, a jih politika ne sliši. Med njimi je omenil potrebo po prožnejši delovni zakonodaji, saj naj danes odpuščanje ne bi bilo mogoče, in boljšemu korporativnemu upravljanju, ki da je zdaj »močvirje«. Obregnil se je tudi ob sindikate, ki se, kot je menil, ne ukvarjajo s pravicami ljudmi, temveč politiko.
Potrebne so spremembe v izobraževalnem sistemu, tako da bo mogoče boljše sodelovanje izobraževalnih ustanov in podjetij, pa je ocenil direktor podjetja RLS Janez Novak.
Direktor podjetja IBE Uroš Mikoš je na drugi strani izpostavil potrebo po investicijah. Ob tem je posebej omenil nujnost pospešitve postopkov umeščanja v prostor in dodeljevanja soglasij za gradnjo. Glede na to, da je Slovenija pred novo širitvijo Nature 2000, ki že zdaj pokriva skoraj 40 odstotkov ozemlja države in pomeni velike omejitve za gospodarstvo, se je zavzel za previdnost.
Govora je bilo tudi o izvozu in internacionalizaciji. Direktor podjetja Duol Dušan Olaj upa na poenoteno strategijo internacionalizacije, s katero bi razširili izvozne trge. V tej luči si želi tudi vzpostavitev diplomatske mreže na vzhodu, denimo v zalivskih državah, ki bi pomagala slovenskim podjetjem.
Direktor podjetja Terme Olimia Zdravko Počivalšek je medtem pozval k ukrepom za podporo turizmu, med drugim k učinkoviti promociji turistične Slovenije, boljši dostopnosti slovenskih turističnih krajev in ugodnim pogojem za konkurenčno turistično ponudbo. Kot je zatrdil, bi se lahko na ta način letni prihodek in letni priliv DDV iz tujskega turizma okrepilo za 50 odstotkov ter ustvarilo 10.000 novih delovnih mest.
Pozivi gospodarstvenikov so se dotaknili tudi učinkovitejše insolvenčne zakonodaje in sprememb na področju javnega naročanja, ki da ne sme več temeljiti na načelu najnižje cene.
Izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je opozorila še na pomen pravne države, pri čemer je bila zelo kritična, ker država gradbenim izvajalcem in podizvajalcem že več let dolguje 30 milijonov evrov. Odgovornosti za to pristojni ne uveljavljajo, je poudarila.
Prišli so tudi politiki
Seje se je udeležilo več politikov. Predsednik PS Zoran Janković je ocenil, da se da gospodarski položaj države izboljšati in da je dokaz za to uspeh, ki ga beleži Mestna občina Ljubljana, ki ji županuje. Med drugim je podprl predloge GZS v zvezi s turizmom, soglašal je tudi s ponovno osamosvojitvijo Slovenske turistične organizacije.
Turizem so pripravljeni bolj podpreti tudi v SD, je povedal vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han. Prav tako so za nove spremembe insolvenčne zakonodaje, tako da bi ta pospešila postopke in bi imeli upniki večjo moč. Izvoznikom je treba pomagati na mehak način, davkov pa se v naslednjem obdobju ne gre dotikati, je dodal. Ob koncu je podjetnike pozval k več optimizma.
Poslanec Andrej Šircelj je med programskimi ukrepi SDS med drugim naštel zajezitev birokracije, znižanje davkov, predvsem na področju dela, vzpostavitev ekipe za lažje izvajanje investicij ter reorganizacijo izobraževanja (med drugim s plačanim pripravništvom), in javne uprave (tudi z ukinitvijo kakšne agencije in sklada).
Slovenija mora zagotoviti gospodarsko rast, pa je izpostavil podpredsednik DeSUS Saša Ivan Geržina. To se da storiti predvsem z izvozom, potrebna pa je tudi krepka industrializacija, je pristavil.
Poslanec DL Marko Pavlišič je izpostavil dosedanje dosežke DL, kot je bila neuveljavitev novega zvišanja DDV. Spomnil je, da so v njihovi stranki pripravili program 112 ukrepov in da zagotavljajo »normalizacijo« države, tako da bo primerljiva z ostalimi zahodnoevropskimi državami in ne bo politično-socialni eksperiment.
V SLS želijo, tako podpredsednik stranke Janez Tomšič, postati strateški partner slovenskega gospodarstva. Politika mora zagotavljati pogoje za delovanje gospodarstva, kot so ugodna davčna politika in podpora javnega sektorja, in se vanj čim manj vtikati, je prepričan. Subvencije niso rešitev, verjame. V SLS so med drugim za nižje obremenitve dela, lažje odpuščanje ter večjo povezavo izobraževanja in gospodarstva.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa se je zavzel za privatizacijo, ki da je pomembna za nove investicije in ohranitev zadolženih podjetij, ter boljše upravljanje državnega premoženja. Tega naj bi moral pod eno streho upravljati mednarodni upravljalec, ki bi ga dobili prek razpisa in plačali po realizaciji. V NSi bi domačo potrošnjo povečali z manjšo davčno obremenitvijo.
Hribar Milič je ob koncu seje povzel, da v razvoj ne vodi zadolževanje, temveč da bo treba za to izpeljati reforme. Bolj kot obljube strank pred volitvami bo pomembno, kako bo nastajala koalicijska pogodba in kako bodo koalicijske stranke združile ponekod nezdružljive ponudbe za izhod iz krize, je zaključil.
