Tiskane izdaje
Geodetska uprava (Gurs) nam je pojasnila, zakaj ji dela ne bo uspelo opraviti do 1. februarja: »Glede na zahtevnost obdelav zaradi izjem pri obdavčitvi nepremičnin, bomo obvestila z informativnim izračunom davka izdali pozneje. Natančnejši rok bomo lahko objavili po končanih obdelavah podatkov.« To pomeni, da bodo imeli tudi lastniki nepremični manj časa, da se pred odmero davka odzovejo na napake v registru nepremičnin, za katere morda še ne vedo. Geodetska uprava bo obvestila razposlala kot običajne poštne pošiljke in za poštnino plačala 393.830 evrov. O virih, iz katerih se te dni zgrinjajo podatki k geodetom, pojasnjujejo: »Gre za nove in spremenjene podatke, ki jih prevzemamo iz drugih evidenc – od občin, zemljiške knjige, ministrstvo za kulturo – ter za ter obdelavo podatkov zaradi izračuna davka.« Od ministrstva za finance (še) nismo dobili odgovora na vprašanja, ali kot predlagatelji zakona niso mogli predvideti, da bo Gursu zmanjkalo časa.
Zakon čaka
Ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat je državni zbor pozvala, naj se opredeli do zahteve za zadržanje zakona, ki jo je na ustavne sodnike naslovilo Združenje občin Slovenije. Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko se je strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je o predlogu združenja občin za zadržanje zakona sklenila: »Ocenjujemo, da v samem predlogu za začasno zadržanje ni izkazan obstoj posledic, s katerim bi bilo utemeljeno začasno zadržanje izvrševanja po 39. členu zakona o ustavnem sodišču.«
Seveda, novi davek brani tudi vlada Alenke Bratušek, ki ga je predlagala, in nasprotuje začasnemu zadržanju izvajanja zakona. Pravniki, ki so zakon o davku na nepremičnine proučili, ko so za različne naročnike pripravljali zahtevo za ustavno presojo, so v njem našli veliko ustavno vprašljivih določb.
Vodja geodetske uprave Aleš Seliškar je že moral odgovarjati na vprašanje novinarja, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče zakon o davku na nepremičnine ustavilo: »To je povsem odvisno od tega, kako bo odločilo ustavno sodišče, mogoče je vse, od tega, da davka ne bo, do vseh mogočih različic. Takšnega vprašanja za zdaj nima smisla komentirati.«
Do 31. marca je mogoče popravljati podatke
Osnova za davek na nepremičnine je posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki jo po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin ugotavlja geodetska uprava, odkar je leta 2010 izvedla popis vseh vrst nepremičnin v državi. Geodetski upravi zaradi novega davka podatke prav zdaj torej sporočajo različni skrbniki zbirk, pomembno vprašanje pa je, kako kakovostni so ti viri podatkov, ki bodo vplivali na davčno osnovo in tako tudi na odmero davka. Geodetska uprava bo podatke o nepremičninah, ki bodo izhodišče za obdavčitev, 1. aprila izročila davčni upravi, ta pa bo do 31. maja odmerila davek za leto 2014. Le letos, v prvem davčnem letu, je mogoče podatke o nepremičninah urejati do 31. marca, saj 1. april šteje za presečni datum. »Po tem datumu bo vse upravičene spremembe podatkov mogoče upoštevati samo s pritožbo na odločbo o odmeri davka, saj bomo 1. aprila podatke iz registra nepremičnin posredovali davčni upravi,« pravi vodja geodetske uprave Aleš Seliškar. Zavezanec bo moral davek plačati, čeprav se bo na odločbo pritožil.
Vrata odpira koda iz leta 2010
Lastniki nepremičnin so začeli množično prihajati v geodetske pisarne in preverjati podatke o svojem premoženju že konec preteklega leta, potem ko je državni zbor glasoval za zakon o davku na nepremičnine. »Število strank se je močno povečalo že decembra lani, ko jih je prišlo povprečno 158 na dan,« ugotavlja direktor območne geodetske uprave Ljubljana Janez Urh. Geodetska uprava je 13. januarja za stranke, ki nameravajo zaradi podatkov o nepremičninah priti v geodetsko pisarno, uvedla sistem naročanja: od danes, 19. januarja, se je mogoče naročiti prek brezplačne številke 080 22 15 ali prek vstopnega mesta za spreminjanje podatkov o nepremičninah na Gursovi spletni strani, ki pa je danes še zaklenjeno. Za obisk na geodetski upravi se bo mogoče naročiti le s podatkom o enotni matični številki občana (EMŠO), saj bo geodetska uprava vsakemu lastniku zagotovila le ne osebni obisk: trajal bo najmanj 20 minut, tudi več, če bo stranka prišla urejat podatke za več nepremičnin.
Osnovni podatki o vseh nepremičninah brez imen zasebnih lastnikov so na voljo vsem obiskovalcem Gursove spletne strani, podrobnosti pa razkrijejo le kode, ki so jo lastniki nepremičnin dobili leta 2010 z obvestili o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin. Lastnik lahko kodo znova dobi na geodetski upravi, a bo moral povedati svoj EMŠO. »V obvestilih z informativnimi izračuni davka bomo navedli enako kodo, kot smo jo leta 2010 ob množičnem vrednotenju nepremičnin,« pojasnjujejo v geodetski upravi. Že prvi teden naročanja na osebne obiske v pisarnah je geodetska uprava dobila skoraj 1900 »rezervacij« datuma in ure. Z dogovorjenimi obiski poskuša preprečiti neobvladljiv naval lastnikov nepremičnin in neznosne čakalne vrste pred svojimi vrati, kakršnih se spomnimo s konca leta 2010 in začetka leta 2011 zaradi obvestil o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti. Po letu 2010 nihče v državi ni raziskal, koliko lastnikov nepremičnin se na obvestila o množičnem vrednotenju ni odzvalo, ker jih niso razumeli in ker ne znajo uporabljati spleta. Poleg tega državljanov odtlej ni nihče načrtno opozarjal, naj podatke o nepremičninah urejajo, kakor zdaj, ko se bliža račun za davek.
Vlada je poskrbela
Občani bodo morali hoditi od vrat do vrat, ko bodo urejali podatke o svojem premoženju, za nevestne lastnike državnega in občinskega premoženja pa je decembra lani vlada poskrbela z uredbo: geodetski upravi je naložila, naj sama poišče upravljavce državnega in občinskega premoženja, ki niso vpisani v zemljiški kataster in katastre stavb in tako tudi ne register nepremičnin, sicer bodo račune za davek dobili državni in občinski proračuni. »Upravljavci nepremičnin so bili že vpisani na 404.246 parcelah in 21.925 delih stavb. Geodetska uprava jih je na podlagi vladne uredbe vpisala še na dodatnih 91.120 parcelah in 23.999 delih stavb. Do konca januarja bo vpisala še upravljavce na preostalih 5.732 parcel in 3.382 delih stavb,« pojasnjujejo geodeti o nalogi, ki jim jo je na vrat na nos naložila vlada.
