GZS se boji dodatnih obremenitev

Ljubljana − V osnutku koalicijske pogodbe pogrešamo konkretne zaveze in merljive cilje, je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Gospodarstvo se boji predvsem morebitnih dodatnih obremenitev, zahtevajo pa reforme davčnega, zdravstvenega, pokojninskega sistema in trga dela.

»Volilni rezultat je pokazal veliko nezadovoljstvo Slovencev z dosedanjimi politikami, volivci smo sporočili, da hočemo nekaj novega. Zato smo od koalicijske pogodbe pričakovali spremembe, reforme,« je dejal Samo Hribar Milič. Po njegovem mnenju je obljuba o pokojninski reformi pozitivna, vendar je ta potrebna takoj: »Razmerje med zaposlenimi in vzdrževanim je 1,36 : 1, to je nevzdržno.« Gospodarstvo podpira obljubo o ureditvi študentskega dela, vendar je treba zmanjšati rigidnost na trgu dela. Tako bo Slovenija bolj privlačna za tuje neposredne investicije; tako imenovanih greenfield investicij je bilo v Sloveniji v zadnjih letih trikrat manj kot na Hrvaškem ter devetkrat manj kot na Češkem in Madžarskem, je predstavil Bojan Ivanc z GZS.

Hribar Milič je izpostavil tudi nujno zdravstveno reformo, ki pa ne sme biti le na strani prihodkov: »Potrebujemo reformo, ki bo spremenila mrežo zdravstvenih ustanov, prestrukturirala košarico zdravstvenih pravic, temeljito posegla v sistem javnega naročanja in na področje bolniških izostankov ter bolj transparentno ločila zasebno in javno zdravstvo.«

Pogrešajo program podpore internacionalizaciji podjetij

Izvoz je najpomembnejši dejavnik pri počasnem okrevanju slovenskega gospodarstva, a je osnutek koalicijske pogodbe glede internacionalizacije po mnenju predsednika GZS premalo konkreten. »Že kar nekaj vlad je napovedalo spremembe vizumske politike, a še vedno nas je zaradi te lahko sram pred tujimi partnerji, pri tem pa izgubljamo na desettisoče potencialnih turistov in s tem delovnih mest,« je poudaril Hribar Milič. V slovenskem izvozu so premalo udeležena tudi mikro in mala podjetja, ki imajo velik potencial, zato je potreben program podpore internacionalizaciji teh podjetij. Na GZS pa pogrešajo tudi bolj dorečen program za agencijo Spirit.

Svetovalec predsednika GZS Goran Novković je opozoril na potencialno nekonsistentnost med obljubo, da višjih davčnih stopenj ne bo potencialnimi dodatnimi obremenitvami gospodarstva. Tako je po Novkovićevem mnenju treba ob davčnih blagajnah sorazmerno znižati davke, torej je treba »denar, ki ga dobimo iz boja proti sivi ekonomiji, preusmeriti od goljufov k zdravim podjetjem«. Napovedani davek na nepremičnine ne sme dodatno obremeniti podjetij, na GZS pa so se tudi vprašali, kje bo država dobila denar za obljubljeni regres za upokojence, dvig kmečkih pokojnin ter financiranje nevladnih organizacij in samostojnih kulturnikov.

Na GZS v osnutku koalicijske pogodbe med drugim opažajo tudi zaviranje zdrave konkurence v visokem šolstvu ter napačno enačenje vajeništva in obrtništva, zelena davčna reforma pa zanemarja dejstvo, da so slovenska
podjetja takoj za danskimi najbolj obremenjena z energetskimi in okoljskimi dajatvami. Kot pozitivne elemente pa so našteli nameravano energetsko sanacijo stavb, investicije v hidroelektrarne, kodeks korporativnega upravljanja v državnih podjetjih, reformo javnega naročanja z odpravo sistema najnižje cene in centralizacijo javnega naročanja ter podporo gospodarstvu z garancijami in mehanizmov Slovenskega podjetniškega sklada.