Konkurenčnost: Slovenija nazadovala za šest mest

Po analizi Svetovnega gospodarskega foruma je najbolj konkurenčno gospodarstvo švicarsko.

Objavljeno
04. september 2013 10.43
Barbara Kramžar, Berlin, Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Kramžar, Berlin, Barbara Pavlin, gospodarstvo
Berlin, Ljubljana – Švica je še vedno gospodarsko najprivlačnejša država sveta, sledita ji Singapur in Finska. Zadovoljni pa so tudi v Nemčiji, ki se je z lanskega šestega mesta na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma povzpela na četrto. Slovenija je izgubila šest mest.

Če sodimo po velikosti, je Nemčija ta čas celo najbolj privlačna velika industrijska sila sveta, čeprav so tik za njo Združene države Amerike, ki so se po večletnem nazadovanju povzpele na peto mesto. Ti dve mesti sta jima prepustili Švedska in Nizozemska, ki jima ocenjevalci Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) pripisujejo zmanjšanje konkurenčnosti, na sedmo mesto se je povzpel Hongkong, na deveto Japonska, Velika Britanija pa je padla na deseto. Manj ugoden je položaj tudi Slovenije, ki so jo lani postavljali na 56. mesto, letos pa na komaj dvainšestdeseto. Nekoliko bolje od naše države so se izkazali Bolgarija, Ciper, Filipini, Indija in Peru, nekoliko slabše Madžarska, Rusija, Šrilanka, Ruanda in Črna gora.

Inovativnost pomembnejša od industrijske moči

Kaj pomaga k boljšemu rezultatu na indeksu globalne konkurenčnosti, ki ga s številnimi ekonomskimi kazalniki ustvarjajo ekonomisti Svetovnega gospodarskega foruma? V nemškem primeru gre za inovativno moč poslovnežev in inženirjev ter odlično delujoče ustanove od pravosodja do univerz. Avtorji raziskave navajajo, da se niso poslabšali drugi, ampak je tudi Nemčija s svojo gospodarsko politiko ustvarila dobre rezultate. Indeks globalne konkurenčnosti poleg inovativnosti, pravosodja, šolstva in gospodarske rasti ocenjuje tudi infrastrukturo, delovanje bančnega sistema, velikost domačega trga, razsežnost trgovanja z drugimi državami in tako naprej. »Napovedujem, da počasi ne bomo več razlikovali med industrijskimi državami in manj razvitimi, ampak med bolj ali manj inovativnimi,« je komentiral ustanovitelj Foruma Klaus Schwab, ki priporoča čim boljše sodelovanje podjetij in državnih uprav za večjo inovativnost, na primer pri spremembah v izobraževalnemu sistemu.

Z dobrim izkoriščanjem talentov se še posebno ponaša Nemčija, ki je ponosna na svoj dualni izobraževalni sistem, čeprav precej bolj kritično ocenjujejo njeno (ne)fleksibilnost trga delovne sile in davčno obremenjevanje gospodarstva. Vsaj malo pa so lahko zadovoljni tudi vsi Evropejci, saj pet od desetih najkonkurenčnejših držav še vedno leži na stari celini. Zdaj ko vsej Evropi napovedujejo izboljšanje gospodarske rasti, je še posebno razveseljivo, da se je na lestvici konkurenčnosti za šest mest povzpela Grčija, čeprav šele na 91. mesto, za enega Španija na petintrideseto mesto, zdrsnili pa sta Francija (z 21. na 23. mesto) in Italija (z 42. na 49. mesto).

Slovenija po pričakovanjih

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Janez Prašnikar pravi, da je lestvica precej rezultat percepcije, zato je jasno, da glede na razmere, v katerih živimo, drugačne uvrstitve Slovenije ni mogoče pričakovati.

»Globalno konkurenčnost, ki je sicer relativni pojem, saj primerja države med sabo, ogrožata brezposelnost in strah pred njo. Slovenski padec na lestvici konkurenčnosti pa zgolj potrjuje trende na drugih lestvicah,« rezultate lestvice WEF komentira analitik Abanke Bojan Ivanc. »Togemu oziroma neučinkovitemu trgu dela se je kot problematičen dejavnik pridružil otežen dostop do financiranja. Kot pomembna ovira pri poslovanju so navedeni tudi neučinkovita birokracija oziroma dolgotrajni in zapleteni pravni postopki. Posebno sta izpostavljeni neučinkovitost pri pravnih postopkih in neoptimalnost pri državni potrošnji. Zelo visoko smo ostali uvrščeni v tehnološkem razvoju. Ocena indikatorja za Slovenijo na podlagi okoljske in socialne stabilnosti se je izboljšala,« dodaja Ivanc.

Ključ do višje uvrstitve je usmeritev na kritične elemente slabše konkurenčnosti. »Sanacija bank in višanje lastniškega kapitala iz tujih virov sta nujna na tej poti, pri debirokratizaciji bi pomagala večja uporaba tehnologije in prenovitev procesov pri upravnih postopkih z vidika dokumentacije, hitrosti obdelave in števila postopkov. Navedeno bi olajšalo breme gospodarstvu in s tem omogočilo zaposlovanje odvečnih javnih uslužbencev v gospodarstvu. Pohitriti in poenostaviti bi morali pravne postopke,« pravi Ivanc.