Tiskane izdaje
Številni vlagatelji, ki so bili pred krizo pripravljeni sprejemati velika tveganja, zatočišče iščejo v domnevno varnih naložbah. Odločitev za naložbe z zagotovljenim donosom se v negotovih časih zdi smotrna, a Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov, opozarja, da nas dolgoročno lahko stane več, kot si morda mislimo.
Delnice so bile ne glede na okolje in različna zgodovinska obdobja v povprečju desetih in večletnih obdobij praviloma bolj donosne kot domnevno varne oblike naložb, poudarja Abramovič. Premija za tveganje delnic, ki označuje presežno donosnost delnic glede na donosnost obveznic, je, denimo, v ZDA od konca druge svetovne vojne do leta 2006 znašala 5,5 odstotka, v celotnem obdobju od leta 1802 do 2006 pa 3,3 odstotka.
Na višjo donosnost delnic še bolj kaže izračun donosa na zelo dolgem obdobju. Če bi leta 1801 en dolar vložili v razpršen portfelj delnic, bi z upoštevanjem inflacije leta 2010 imeli skoraj 700.000 dolarjev, če pa bi ga vložili v portfelj obveznic, pa zgolj 1530 dolarjev. Visoka premija za tveganje je po Abramovičevih besedah posebno zanimiva zato, ker pri naložbah z ročnostjo najmanj deset let delnice sploh niso bolj tvegane od obveznic, saj se z njihovim nakupom vlagatelji bolje zaščitijo pred inflacijo. Ekonomist Rajnish Mehra je izračunal, da bi premija za tveganje teoretično lahko znašala največ 0,35 odstotka na leto, medtem ko njeno zgodovinsko povprečje znaša približno desetkrat toliko.
Tudi ničelna donosnost je
za vlagatelje lahko boleča
Uganke visoke premije klasične in moderne ekonomske teorije niso znale razrešiti, v okviru vedenjskih financ pa je odgovor nanjo ponudila tako imenovana teorija izgledov. Po tej teoriji pri odločanju o naložbah vlagatelji pripisujejo izgubam dvakrat večji pomen kot dobičku v enakem znesku. Izgubo v višini enega evra naj bi tako občutili podobno močno kot dobiček v višini dveh evrov. Ta problem naj bi še potenciralo prepogosto ocenjevanje tveganja in donosnosti portfeljev. Zaradi visoke likvidnosti je cena delnic kratkoročno pogosto zelo nestanovitna, vlagatelji pa padce tečajev ob nenehnem spremljanju zaznavajo mnogo močneje kot njihovo rast. Ker bolj kot veselje ob rasti cen delnic občutijo strah in trpljenje ob padcih vrednosti, so že ob stagnaciji na trgu lahko zelo nezadovoljni, pravi Abramovič. Posledično se vlagatelji, za katere bi bil nakup delnic sicer racionalna odločitev, zaradi nezadovoljstva ob spremljanju gibanja tečajev tem izogibajo.
Ko se množica vlagateljev neracionalno izogiba delniškim naložbam, drugim ostanejo na voljo cenejše in posledično bolj donosne delnice, pravi Abramovič. Če bi bila donosnost nizka, povprečni vlagatelji o njih sploh ne bi razmišljali. Po drugi strani v naložbe, ki zaradi manjših nihanj veljajo za varne, posamezniki vlagajo, čeprav zanje prejemajo podpovprečne donose, saj so se za miren spanec delu donosnosti pripravljeni odreči. Relativno visoka premija za tveganje naj bi se pojavila zaradi obeh vzrokov. Abramovič pravi, da s poznavanjem teh mehanizmov racionalni vlagatelj lahko dosega nadpovprečne donosnosti, pri tem pa dolgoročno prevzema precej manjše tveganje od kratkoročnih investitorjev. Posameznikom, ki kratkoročno prihrankov ne potrebujejo, zato svetuje, naj se uprejo impulzom, ki jih vodijo v nakup varnejših naložbenih oblik.
Bistveni sta razpršenost
in dolgoročnost naložb
Izključno delniške naložbe so po Abramovičevih besedah smiselne le, če jih nameravamo držati najmanj sedem let. Pri krajših obdobjih jih je bolje kombinirati z obvezniškimi, pri izrazito kratkoročnih pa kot bolj smiselne od delniških ocenjuje obvezniške ali bančne naložbe. Pri tem opozarja na pomen dobro razpršenega naložbenega portfelja, ki naj bi vselej obsegal najmanj od 30 do 50 delnic iz različnih panog in različnih svetovnih regij. Pri tem dodaja, da zgodovinske izkušnje kažejo, da so pri nalaganju nad 20 let najboljše finančne naložbe ravno delnice. Ker so stroški prenosa premoženja lahko precejšnji, manjšim vlagateljem svetuje, naj investirajo zgolj v en dobro razpršen delniški sklad in en povprečno tvegan obvezniški sklad. Vlagateljem, ki se bodo odločili za spremembo naložbene politike, priporoča, naj te spremembe, zaradi manjših stroškov, izvajajo zgolj znotraj podskladov posameznega krovnega sklada.
Kriza - idealni čas
za vstop na delniški trg?
Mnoge potencialne vlagatelje od delniških naložb odvrne strah pred izjemnimi nepredvidenimi dogodki, kamor uvrščamo tudi evropsko dolžniško krizo. A niti ti dogodki po Abramovičevih besedah na dolgoročne realne letne donosnosti ne vplivajo, saj jih nevtralizirajo prav tako vplivni pozitivni dogodki. Prav v času recesije bo racionalni vlagatelj po njegovem mnenju še posebno nagrajen, če se bo uprl črednemu nagonu in si upal vlagati tudi v delnice.
Premija za tveganje je v tem obdobju zaradi nenaklonjenosti vlagateljev tveganjem še višja. Abramovič poudarja, da so bila najboljša obdobja za vlaganja v delnice skozi zgodovino prav gospodarske krize in obdobja, ki so daljšim gospodarskim krizam sledila. Ker je danes vlagateljev, ki se tveganih naložb bojijo ali so nad njimi razočarani, še več, kot jih je bilo kot pred dvema ali pred štirimi leti, meni, da je odločitev za naložbo v delnice še bolj smiselna kot takrat, ko je bila kriza že prisotna in so mnogi k ugodnim nakupom delnic že pozivali.
