Tiskane izdaje
Rast slovenskega izvoza se je v drugem četrtletju letos upočasnila, so pokazali statistični podatki, objavljeni pred kratkim. Je lahko to slab znak za okrevanje našega gospodarstva, ki je tradicionalno izvozno usmerjeno?
»Rast se je ustavila četrtletno. Dejansko pa je bil v prvi polovici leta izvoz večji, kot je bil v istem obdobju lani. Pričakujemo, da bo izvoz ostal edini dejavnik, ki bo v prihodnjem obdobju pozitivno prispeval h gospodarski aktivnosti,« je povedal Jure Brložnik, analitik na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Zakaj tako menite?
Lani se je rast upočasnila, ker je padel izvoz v Evropsko unijo. Tja izvozimo več kot dve tretjini vsega blaga. Skromno skupno rast izvoza je dejansko poganjala prodaja na nekatere nove trge. Zdaj, ko mednarodne institucije pričakujejo začetek vsaj nekega skromnega okrevanja gospodarstev v EU, tudi mi pričakujemo, da se bo naš izvoz tja začel povečevati. Tudi zadnji kazalniki po mesecih so že boljši, kot so bili prej.
je za nas dolgoročno primerno, da obeti za obnovo rasti temeljijo samo na povečevanju izvoza, doma pa razmere ostajajo slabe?
Kot majhna odprta ekonomija smo bistveno odvisni od izvoza. Brez njega ne bo dolgoročne rasti. Seveda je pa treba tudi doma urediti stvari. Saj vemo, za kaj gre: konsolidacija javnih financ, ureditev bančnega sistema, da bo spet lahko posojal denar, strukturne reforme ...
Ali lahko izvozna aktivnost podjetij povratno vpliva na to, da se obudi tudi domače povpraševanje?
Seveda lahko. Podjetja, ki izvažajo, ustvarjajo dodano vrednost, povpraševanje. Tukaj imajo lahko svoje dobavitelje, investirajo, imajo zaposlene, ki jim izplačujejo plače, in ti zaposleni trošijo. Izvoz je pomemben za domačo gospodarsko rast.
Kako splošne razmere v našem gospodarstvu vplivajo na konkurenčnost na izvoznih trgih?
To gotovo vpliva. Če nimaš dostopa do financiranja, s katerim bi plačal investicije, ki jih potrebuješ za širitev proizvodnje ali za nadomestitev opreme, ki ni več najbolj sodobna, to ovira konkurenčnost. Na Umarju že leta opozarjamo, katere so te težave in kaj lahko država naredi, da izboljša poslovno okolje. Na drugi strani pa vemo, da nastaja tudi problem pri preskoku od inovacije do izdelkov, ki jih je mogoče tržiti. Tudi podjetja bi morala več vlagati v razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki jih lažje prodajo.
Zaradi zastoja rasti v EU so izvozniki iskali nove trge. Bo ta diverzifikacija, ki je nastala po sili razmer, obstala?
Podjetja stalno iščejo nove trge. Statistični podatki kažejo, da se je v letih krize res zgodil preskok. Slovenija je imela pred krizo relativno višji delež izvoza na območje nekdanje Jugoslavije kot na primer nekatere druge članice EU, s katerimi se radi primerjamo (recimo Slovaška, Češka, Poljska). Ta delež je v krizi upadel. Zamenjal ga je izvoz v države zunaj EU, govorimo predvsem o Rusiji in nekaterih državah iz nekdanje Sovjetske zveze. V zadnjih letih je vedno več držav, ki postajajo pomembne za naš izvoz. Podjetja aktivno iščejo trge v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji. Če pogledamo samo podatek o izvozu na nove trge, je tega zdaj že skoraj petina. Pomemben del tega predstavlja Rusija in še druge države. Ko se bo situacija v Evropi okrepila in če bo podjetjem uspelo obdržati poslovne povezave, je lahko to samo dobro za naš izvoz.
Je izvozni potencial v prihodnosti večji na tradicionalnih ali na novih trgi?
Kratkoročno pričakujemo, da bo rast izvoza enakomerno poganjal izvoz v EU in zunaj nje. Dolgoročno pa so vsekakor pomembni tudi novi trgi, odvisno je, kako se bo podjetjem tam uspelo pozicionirati. Konkurenca je čedalje večja.
