Laboratorij za metrologijo in kakovost znanja prenaša v države JV Evrope in Turčijo

Tehniška kakovost: Izkoristiti je treba prednost Slovenije pri prenosu znanja v Jugovzhodno Evropo.

Objavljeno
30. september 2012 19.28
SLOVENIJA,LJUBLJANA,15.11.2010.JANKO DRNOVSEK.FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Laboratorij za metrologijo in kakovost (LMK) ljubljanske fakultete za elektrotehniko na podlagi referenc, ki jih ima, izobražuje strokovnjake iz Jugovzhodne Evrope in Turčije o varnosti, tehniški kakovosti in evropski tehniški zakonodaji. Izobraževalo se je že več kot 220 udeležencev iz 146 laboratorijev.

LMK je že skoraj dvajset let usmerjen na tista področja evropske tehniške kakovosti, ki so neposredno povezana z merjenji tako v pedagoškem smislu, praktičnem industrijskem sodelovanju doma in v tujini ter slovenskih in še bolj evropskih raziskovalnih projektih. Potrebe po izobraževanju glede tehniške kakovosti so čedalje bolj prisotne v institucijah in industriji. To še posebno velja za kandidatke za nove članice EU, kjer sta uvajanje in implementacija evropske tehniške zakonodaje za zagotavljanje varnosti, zaščite potrošnika ter poštenega trgovanja še vedno zelo aktualna, in to na povsem konkretni ravni vzpostavitve in delovanja ustreznih laboratorijev. Ti so lahko v funkciji podpore razvoju lokalnih industrij, pri delovanju tržne inšpekcije in drugih inšpekcijskih organov, trgovanju, delovanju državnih organov ...

V postopkih približevanja EU in sprejetju evropskega pravnega reda na območju Jugovzhodne Evrope in Turčije je evropska komisija razpisala več mednarodnih projektov za strokovno pomoč kandidatkam za članice EU v obliki različnih programov, kot sta CARDS in IPA, ki jih izvajajo članice EU. »Med slovenskimi institucijami, ki v teh projektih sodelujejo, je tudi LMK, ki tovrstna znanja prenaša v države Jugovzhodne Evrope in Turčije v obliki svetovalnih projektov, seminarjev, gostovanj tujih strokovnjakov v laboratorijih LMK, zadnja leta pa predvsem z organizacijo šolanj in izvedb medlaboratorijskih primerjav na različnih področjih evropskih tehniških smernic,« pojasnjuje predstojnik LMK prof. Janko Drnovšek.

Tehniški uspeh odvisen od ekonomskih parametrov

Med mnogimi možnostmi za pridobivanje praktičnih laboratorijskih znanj ter hkratnim ugotavljanjem ravni usposobljenosti za merjenja in preizkušanja so medlaboratorijske primerjave najbolj razširjen primer, ki tudi neposredno povezuje laboratorije, ki delajo na istih strokovnih področjih. LMK je skladno s standardom EN ISO/IEC 17043 akreditiran za organizacijo in izvajanje ugotavljanja usposobljenosti laboratorijev v okviru medlaboratorijskih primerjav.

»Programi projektov medlaboratorijskih primerjav so sestavljeni iz seminarjev na začetku projekta, samega projekta in seminarjev na koncu projekta, ko se obravnavajo rezultati dela. V začetni fazi projekta se definira glede na potrebe okolja, področja izvajanja medlaboratorijskih primerjav. Izbor področij je presečna množica interesa sodelujočih, njihovih tehniških zmogljivosti in ekonomske pomembnosti v regiji,« pravi Drnovšek in dodaja, da po teoretični predstavitvi problematike sledijo praktični primeri in izkušnje, nato pa delo v skupinah, kjer se izoblikujejo osnutki tehničnih protokolov aktivnosti na posameznih področjih.

Med izvedbo projekta je LMK ves čas v stiku z udeleženci in jim pomaga pri zapletih organizacijske ali tehnične narave. Na končnih seminarjih gre za predstavitev opravljenega dela posameznih skupin po področjih. Pomembno vlogo v tem delu dobijo tudi akreditacijske organizacije iz držav udeleženk. Konec predstavitev posameznih laboratorijev vsebuje tudi finančni poslovni načrt, saj tehniškega uspeha ni brez obvladovanja ekonomskih parametrov.

Prenos znanja s Slovenije na druga območja

Od leta 2007 do letos je LMK vodil tri projekte z naslovi CARDS 2006 Regional Quality Infrastructure, IPA 2008 Proficiency Testing in IPA 2011 Proficiency Testing, ki so trajali od 40 do 88 tednov. »Vse skupaj je potekalo v duhu stabilizacije regije, implementacije zakonodaje, razvoja rastočega enotnega trga, razvoja tesnega mednarodnega in regionalnega sodelovanja v povezavi z EU skupaj s Turčijo. V projektih so bile zajete tri pomembnejše tematike, in sicer okolje, zaščita potrošnika ter gradbeništvo, in s tem v zvezi upoštevane relevantne evropske direktive,« pojasnjuje Janko Drnovšek.

V okviru teh treh tematik so bila v projektih medlaboratorijskih primerjav izbrana tehnična področja, in sicer merjenje temperature (povezava s Turčijo) in vlage, preizkušanje pitne vode (povezava s Turčijo), merjenje električne energije, preizkušanje varnosti električnih izdelkov skladno z nizkonapetostno direktivo, merjenje mase, preizkušanje kakovosti goriva, preizkušanje betona in preizkušanje jekla, merjenje hrupa, preizkušanje odpadnih vod (povezava s Turčijo), merjenje kakovosti zraka, preizkušanje cementa, merjenje dolžine, preizkušanje asfalta, merjenje električnih veličin, ugotavljanje delcev v sedimentih, preizkušanje vina in ugotavljanje elementov v hrani.

V sklopu teh projektov je bilo na šolanju v Sloveniji več kot 220 udeležencev iz 146 laboratorijev, osem akreditacijskih organizacij in prav toliko nacionalnih metroloških organizacij iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Kosova, Srbije in Turčije. LMK je v omenjenih projektih pristojen za osnovna znanja o tehniški kakovosti, tehniški zakonodaje, preizkušanjih, kalibraciji, medlaboratorijskih primerjavah in tako naprej, za specialna področja pa vključuje strokovnjake iz drugih slovenskih institucij, kot so Univerza v Mariboru, Nacionalni inštitut za biologijo, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Agencija RS za okolje, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ), Urad RS za meroslovje in drugi. Takšni projekti so za prenos znanja s Slovenije na druga območja zelo pomembni.

Veliko preveč zamujenih priložnosti

»Vse projekte so zelo dobro ocenili tako udeleženci teh posvetovanj kot tudi evropska komisija. Pokazala in dokazala se je primerjalna prednost Slovenije pri prenosu znanja na območje Jugovzhodne Evrope, kar bi bilo treba bolje izkoristiti, a žal veliko preveč pobud ostane le na ravni idej. Več podobnih evropskih institucij, kot je LMK, si z veliko večjimi napori utirajo pot na območja, kjer ima Slovenija prednost tudi zaradi preprostega premagovanja jezikovnih in kulturnih preprek,« prav Drnovšek.

Vzpostavitev sodelovanja na tehniškem področju medlaboratorijskih primerjav je dodatno ustvarila več novih povezav med različnimi institucijami v regiji, predvsem pa je dokaz, da se uporabno znanje akademskih institucij mora in se lahko uspešno prenaša v prakso. Sodelovanje v predpristopnih projektih evropske komisije je odlična priložnost za uveljavitev slovenskih izkušenj, znanja in vpliva, vendar je kljub temu veliko preveč zamujenih priložnosti, saj marsikatere institucije v tovrstnem delovanju žal ne vidijo dovolj velikega izziva.