Na Zahodu nezadovoljni s sproščanjem trgovine

Ljubljana – Državljani zahodnih držav niso tako navdušeni nad liberalizacijo trgovine kot njihove vlade, ki sklepajo prostotrgovinske sporazume z drugimi državami.

Med najbolj nezadovoljnimi z liberalizacijo pa so tudi naši zahodni sosedje. Kar 59 odstotkov Italijanov namreč meni, da liberalizacija trgovine ni prinesla novih delovnih mest, kot so obljubljali politiki, marveč večjo brezposelnost.

To je pokazala raziskava, ki jo je opravil ameriški raziskovalni center Pew, ki je anketiral 48.643 ljudi iz 44 držav; gre za neodvisni center, ki raziskuje različne trende v globalnem gospodarstvu.

Raziskava je pokazala, da zelo podobno kot Italijani razmišljajo tudi Francozi in Japonci, v ZDA pa je polovica anketiranih prepričana, da je liberalizacija trgovine povzročila ukinjanje delovnih mest, le petina pa jih meni, da je spodbudila odpiranje novih.

Ljudje se tudi pritožujejo, da je liberalizacija trgovine povzročila nižanje plač. V ZDA je, denimo, 45 odstotkov anketirancev potožilo, da so jim delodajalci plače znižali zaradi posledic sproščanja trgovine z drugimi državami; le 17 odstotkov jih je zadovoljnih, ker so se jim plače celo zvišale. In zelo podobni so rezultati raziskav glede plač tudi v Franciji, Italiji, Grčiji in na Japonskem.

Kitajci so navdušeni

Povsem drugačno je razpoloženje do liberalizacije trgovine v državah v razvoju, zlasti na Kitajskem. Kitajski izvoz je namreč v zadnjem desetletju rasel v povprečju po 15 odstotkov na leto in Kitajska se je povzpela v vrh svetovne lestvice največjih izvoznic.

Zato ni čudno, da je kar 67 odstotkov vprašanih Kitajcev navdušenih nad liberalizacijo. V anketi so namreč odgovorili, da jim je liberalizacija trgovine izboljšala življenje, ker da je spodbudila odpiranje novih delovnih mest in višje plače. Mimogrede, Kitajcem so se v zadnjem desetletju plače v povprečju zvišale za desetino.

Na drugi strani Pacifika, v ZDA, pa so analitiki Nacionalnega biroja za ekonomske raziskave objavili, da so njihove analize pokazale, da je v času od leta 1999 do 2011 uvoz kitajskega blaga uničil več kot dva milijona delovnih mest.

Sicer pa se na Zahodu v javnosti krepi negativno razpoloženje tudi do nekaterih drugih oblik globalizacije. Domačini, denimo, z odprtimi rokami sprejmejo tujce, ki se odločijo, da pri njih postavijo novo tovarno, zelo negativno pa so razpoloženi do tistih, ki prevzemajo lokalna podjetja, saj dvomijo, da bodo poskrbeli za razvoj.

Sporočilo pogajalcem

Izsledki ameriškega raziskovalnega centra Pew in Nacionalnega biroja za ekonomske raziskave seveda niso voda na mlin ameriški administraciji, ki se pogaja o sprostitvi trgovine z Japonsko in desetimi drugimi azijsko-tihomorskimi državami ter o mega trgovinskem in naložbenem sporazumu z EU.

Evropski in ameriški pogajalci so konec prejšnega tedna končali že sedmi krog pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), kot so dokument poimenovali uradno. Evropska komisija, ki je evropski partner v teh pogajanjih, dobi usmeritve sicer od članic EU, a da bi lažje zaznala morebitne težave, se sestaja tudi s predstavniki podjetij, organizacij za varstvo potrošnikov in sindikatov.

Anketa tudi za podjetja

Nov korak evropske komisije, da bi pogajalce EU bolje opremila za nadaljnja pogajanja, pa so ankete, v katerih mala in srednja podjetja sprašuje o trgovinskih ovirah, s katerimi se spoprijemajo na trgu ZDA. Anketa bo do 15. decembra na voljo na spletni povezavi http://ec.europa.eu/yourvoice/ipm/forms/dispatch?form=TTIPSME&lang=en, in sicer tudi v slovenščini.

Kakorkoli že, zanimivo je, da je že več raziskav, med njimi tudi omenjeni dve ameriški, pokazalo, da večina ljudi v svetu (približno štiri petine) globalizacijo in sproščanje trgovine sicer podpira. Celo 68 odstotkov Američanov meni, da je liberalizacija za ZDA pozitivna, lokalno pa libralizacijo trgovine in vlaganj zelo pogosto vidijo v negativni luči.

Pogajanja tudi z Japonci

Za EU megaliberalizacijski sporazum z ZDA (TTIP) in s Kanado (CETA) nista edina dokumenta, o katerih se zdaj pogaja. Že pred dvema letoma je začela pogajanja o sprostitvi trgovine tudi z Japonsko, pogajanja o takšnem sporazumu pa je prejšnji mesec pospešila tudi z Vietnamom.

Z Južno Korejo in Singapurjem prostotrgovinska sporazuma že uresničujemo, enako, denimo, tudi s Čilom in Mehiko, medtem ko so pogajanja z Mercosurjem že pred leti zašla v slepo ulico. S Turčijo je EU že vrsto let v carinski uniji, v trgovini s Srbijo, Makedonijo, Črno goro in BiH pa se uporabljajo stabilizacijski sporazumi, ki vsebujejo tudi trgovinska poglavja.