Na zemljevidih smo, denarja pa ne znamo porabiti

Bled – Pri umeščanju na evropske prometne zemljevide je bila Slovenija doslej izjemno uspešna, tudi ob najnovejši reorganizaciji bo ostala tako na baltsko-jadranskem kot mediteranskem koridorju. Precej manj pa je bila uspešna pri črpanju evropskega denarja.

Na 14. kolokviju o asfaltih in bitumnih je Matjaž Vrčko z ministrstva za infrastrukturo in prostor povedal, da za 640 milijonov evropskih evrov iz iztekajoče se finančne perspektive menda še obstaja možnost, da jih porabimo do konca leta 2015. V vsej EU je bilo v perspektivi 2007–2013 za prometni sektor za program TEN-T na voljo 7,8 milijarde evrov, za sedemletko 2014–2020 pa skoraj 24 milijard. Evropska komisija pravi, da je to njen prispevek za izhod iz krize.

Matjaž Vrčko upa, da bomo to razumeli tudi v Sloveniji. Na ministrstvu tako hitijo s pripravo okvirov za enoten nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, ki ga doslej preprosto ni bilo. Kar je že bilo dokumentov, pa so bili neusklajeni in nerealni. Realističen in celovit plan mora biti končan prihodnje leto, aprila pa že resen osnutek, da bo evropska komisija priznala, da vemo, kaj hočemo. Potrebna je celostna slika, potem pa lahko računamo na podporo politiko. Prometna strategija naj bi šla v vladno proceduro v začetku druge polovice prihodnjega leta. Sestavljavci upajo, da bo deležna konsenza od vlade do parlamenta. Najslabše bi bilo, da bi se program spreminjal in da bi vsaka vlada posegala v koncept.

Poudarki strategije so slejkoprej železniška infrastruktura, kjer bi lahko črpali do 85 odstotkov, v praksi bi to realno pomenilo 50 odstotkov evropskih sredstev, javni potniški promet in razvoj državnih cest na oseh. Ključna pa je Luka Koper. Če nove proge ne bo, bo šel tovor drugam: na avtoceste, kar je zaradi onesnaževanja povsem nesprejemlivo, ali pa v tujino, kjer obvozne tire že pospešeno gradijo. Hitre proge ne potrebujemo, treba pa je povečati prepustnost obstoječega omrežja. Saj bi samo nova koprska proga pač ustvarila zamaške od Divače naprej.

Ob odsotnosti uradne nacionalne politike so resolucijo o razvoju slovenske logistike in o transportni infrastrukturi pripravili na ljubljanski ekonomski fakulteti. Soavtor profesor Jože Damijan je na okrogli mizi ugotavljal, da za pripravo celovitega programa doslej prave volje ni bilo, v njihovi resoluciji pa so zapisani najbolj nujni projekti, ki jih potrebuje gospodarstvo. Za ureditev luke, avtocest in železniških tirov naj bi potrebovali 7,4 milijarde evrov, nujno pa med 2,5 in tremi milijardami evrov, kar bi, linearno razdeljeno, pomenilo dodatnih 411 milijonov na leto. Od kod: 18 odstotkov iz EU, 62 odstotkov iz državnega proračuna, petino pa naj bi prispeval zasebni sektor.

Jože Damijan meni, da 254 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna ni velika številka, a kaj, ko vlada ne ukrepa. To ga – preprosto – bega, saj je povsem jasno, da je infrastruktura najbolj multiplikativna, država pa se tega ne zaveda. Tudi Nemčija je na začetku krize najprej vlagala v infrastrukturo. Kaj je posredi pri nas: nevednost, žlehtnoba, se sprašuje Damijan in ugotavlja da je samo varčevanje katastrofa.

Promet v Sloveniji v zadnjem času sicer nekoliko stagnira. Na avtocestah je po skokoviti rasti lani in letos že sledil celo padec, kar je posledica krize, saj je manj voženj na delo in na nekaterih odsekih tudi manj prevoza tovora, ugotavlja Tomaž Košič iz DRI. Pred tem pa so veliko povečanje tovornega prometa in prometne obremenitve, ki so bile dosežene bistveno prej, kot je bilo načrtovano, povzročile pospešeno uničevanje vozišč in posledično višje stroške. Podobna je slika na državnih cestah. Na železniških tirih po padcu tovornega prometa ta zdaj spet raste, potniški promet pa je stabilen. Z več kot desetodstotno stopnjo pa raste pretovor v Luki Koper, tako da so načrti o 40 milijonih ton pretovora dokaj realni – ob predvidenih naložbah, seveda.

Nova proga med Divačo in Koprom je nujna, a tudi sodobni tiri naprej. Proga za visoke hitrosti med Divačo in Zidanim Mostom bi stala skoraj pet milijard evrov in nanjo lahko kar pozabimo. To je cel avtocestni program in je nerealistično, pa še samo za del proge gre. Modernizirati je treba obstoječo progo, tako pri hitrosti kot pri nosilnosti, ter govoriti o realnih projektih, ki so tudi lažje uresničljivi. Oživiti bi kazalo t. i. X. koridor in s tem v povezavi drugi tir med Ljubljano proti Jesenicami, mimo letališča na Brniku, kar bo smiselno, ko bo na letališču več kot 3,5 milijona potnikov na leto.