Dobro staro nadomestilo! Po vseh dogodivščinah z novim davkom na nepremičnine, ki ga ni in ni, se v občinske proračune kot najpomembnejša dajatev na premoženje še vedno steka nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Nadomestilo in druge dajatve na nepremičnine občinam v povprečju zagotavljajo okoli osem odstotkov prihodkov. Podatki davčne uprave kažejo, da je vsaj na splošni ravni nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča stabilen vir, ki iz leta v leto rahlo narašča. Po podatkih davčne uprave, ki za občine izvaja odmero in izterjavo dajatve, je nadomestilo leta 2006 občinam zagotovilo 134,722 milijona evrov, leto pozneje 136,855 milijona evrov, leta 2008 so z nadomestilom dobile 151,113 milijona evrov, leta 2009 že 162,029 milijona, leta 2010 so se prilivi iz tega vira povečali na 177,436 milijona evrov in lani na 179,079 milijona evrov.
Odmera odvisna od občin
Podatke za odmero nadomestila davčni upravi zagotavljajo občine in od njih je tako tudi odvisno, kdaj bodo občani dobili plačilne naloge, saj velja, da davčna uprava obveznost zavezancev določi »do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina«. Zato pošta odločbe o nadomestilih po Sloveniji raznaša velik del leta. Pri tej odmeri še vedno velja, da mora zavezanec odločbo prevzeti osebno, zato jih dobivajo kot priporočene poštne pošiljke. Letos do 22. junija je davčna uprava izdala že 410.489 odločb, tako je mogoče predvideti, da jih bo do konca leta še skoraj 250.000. Za leto 2011 so davčni uradi izdali 654.174 odločb za fizične osebe in 30.769 odločb za pravne osebe. Odločb za fizične osebe je bilo torej dvajsetkrat več kakor za pravne osebe, pri zneskih odmerjene dajatve pa je razmerje obratno: fizične osebe so za leto 2011 plačale 45,999 milijona evrov davka, pravne osebe pa 133,186 milijona evrov davka, skupaj torej 179,079 milijona evrov. Tudi leta 2010 je bilo razmerje podobno: 661.879 fizičnim osebam je davčna uprava odmerila 46,059 milijona evrov nadomestila, 30.182 pravnim osebam pa 131,377 milijona evrov.
Posebnost nadomestila v primerjavi z večino drugih dajatev je, da ga zavezanci plačujejo vnaprej pa tudi vnaprej imajo zagotovoljeno plačilo na obroke, če znesek presega 200 evrov, a občine s svojimi odloki občanom omogočajo, da tudi nižjo odmero plačajo v dveh polletnih obrokih.
Na vrhu pritožb
Po statistiki davčne uprave je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vsako leto znova na vrhu pritožb na odmerne odločbe in na tem področju prekaša vse druge dajatve, kakor poroča davčna uprava tudi o letu 2011: »Največ pritožb je bilo leta 2011 na odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer 51,9 odstotka. Na drugem mestu so bile pritožbe na odmere davkov na dohodek in dobiček (15,9 odstotka), na tretjem mestu pritožbe v zadevah davčne izvršbe (10,4 odstotka) in na četrtem mestu pritožbe zoper odločbe o odmeri dohodnine, natančneje o letnem poračunu (10,2 odstotka). Drugih pritožb je bilo bistveno manj.«
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spada med davke na nepremičnine, med katere uvrščamo še davke na premoženje od stavb, prostorov za počitek in rekreacijo ter od kmetijskih zemljišč in gozdov, a skoraj vsi prihodki te skupine izvirajo iz nadomestila.
Z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki velja od 31. maja, je vlada na nepremičnine naložila še dve dajatvi: začasni davek na nepremičnine istega lastnika, ki presegajo milijon evrov, in davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Na začasno dodatno obdavčitev nepremičnin se davčna uprava še pripravlja, za drugega pa je do 30. julija 2012 že dobila 295 napovedi, saj morajo prodajalci oddati napoved v dveh tednih po sklenitvi posla.