Največji dobiček ima Krka, največjo izgubo Mercator

Ljubljana – V teh dneh gospodarske družbe objavljajo nerevidirane poslovne izide za leto 2012. Danes jih je objavil tudi Telekom Slovenije. Skupina Telekom je lani ustvarila 793,1 milijona evrov prihodkov in 43,5 milijona evrov čistega dobička. Pogledali smo tudi, kako so poslovale nekatere večje slovenske gospodarske družbe in zavarovalnice.

Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 793,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 3,8 odstotka manj kot v letu 2011. Upad poslovnih prihodkov je bil zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in splošnih negativnih trendov v klasični fiksni in mobilni telefoniji pričakovan. EBITDA je dosegel 241,5 milijona evrov in ima 30,4-odstotni delež v poslovnih prihodkih.

Dobička iz poslovanja je bilo 62,3 milijona evrov, kar je slab milijon evrov manj kot leto prej, čistega dobička pa 43,5 milijona evrov oziroma 28 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček presega tudi načrtovanega in je rezultat sprejetih sistemskih ukrepov za zniževanje stroškov, prenovo poslovanja in optimizacijo poslovnih procesov. S temi ukrepi je Skupina Telekom, ki je imela konec lanskega leta 4724 zaposlenih in je za naložbe namenila 128 milijonov evrov, v zadnjih dveh letih po oceni vodstva prihranila več kot 35 milijonov evrov.

Več za naložbe, letos tudi več dobička

Za naložbe je Skupina Telekom lani namenila 39 odstotkov več sredstev kot predlani. Glavnino lanskih naložb so namenili za gradnjo in posodabljanje omrežij, zlasti mobilnih omrežij tretje in četrte generacije (tehnologija LTE), skrajševanju lokalne zanke in nadgradnje lokalnih bakrenih omrežij ter optičnih omrežij za potrebe širokopasovnega dostopa do interneta. Drugi del naložb je bil usmerjen v nove storitve, kot so računalništvo v oblaku, digitalno oglaševanje, upravljane storitve itd.

Kakšen bo letošnji prihodek, v Telekomu ne povedo, ker tega podatka po besedah predsednika uprave Rudolfa Skobeta v naprej ne objavljajo, razkrili pa so nekatere druge letošnje finančne podatke: EBITDA bo do 245 milijonov evrov, čistega poslovnega dobička 50 milijonov evrov, za naložbe pa bodo namenili približno 130 milijonov evrov. »Leto 2013 še ne bo leto obrata negativnega trenda,« pravi Skobe.

Pomemben podatek za dolgoročno stabilnost poslovanja Telekoma je tudi zmanjšanje zadolženosti. Večja posojila, ki bremenijo družbo, so najeli v času gospodarske konjunkture, ko so širili poslovanje na tuje, predvsem balkanske trge. Neto finančni dolg, ki ga je bilo konec lanskega leta 330,3 milijona evrov, so lani zmanjšali za 15 odstotkov oziroma za 58,3 milijona evrov.

Krka z največjim dobičkom v Sloveniji

Poglejmo, kako so lani poslovale nekatere večje slovenske gospodarske družbe in zavarovalnice. Skupina Krka je lani s prodajo že tretjič zapored presegla milijardo evrov, natančneje 1,143 milijarde, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Krovna družba Krka je lani milijardo evrov presegla prvič; prodaja v višini 1,035 milijarde je bila večja za osem odstotkov. Čistega dobička družbe Krka bo po predhodnih nerevidiranih podatkih 155 milijonov evrov ali tri odstotke več kot leto prej, čistega dobička skupine Krka pa bo po prvih ocenah nekaj več. Poslovni rezultati bodo znani sredi marca.

Krka je lani na domačem trgu ustvarila le še osem odstotkov vse prodaje. »Prodaja zdravil je bila predvsem zaradi znižanja cen manjša za 11 odstotkov. Prodaja doma se bo še zmanjševala. Predvidevamo, da se bo slovenski trg skrčil na pet odstotkov,« je povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Dodal je, da varčevanje vpliva tudi na hčerinsko družbo Terme Krka, ki je zaradi izpada domačih gostov, predvsem tistih z napotnico zdravstvene zavarovalnice, lani poslovala z izgubo.

Tudi za letos Krka načrtuje šestodstotno povečanje prodaje, ki naj bi tako presegla 1,2 milijarde evrov, in zaposlovanja, kar pomeni, da bo konec leta imela že skoraj 10.000 stalno zaposlenih, prvič pa jih bo na tujem nekaj več kot doma. Letošnji dobiček naj bi bil na lanski ravni.

Razmere še vedno nenaklonjene prodaji

Pri letošnjih načrtih so uprave podjetij večinoma še previdne in opozarjajo, da so razmere še vedno nenaklonjene prodaji. V Petrolu so že lani opozorili, da bodo na glavnih prodajnih trgih prodali manj naftnih derivatov, za letos pa je uprava delničarjem sporočila, da se bodo razmere še zaostrile. Izpad prodaje na domačem trgu si Petrol prizadeva nadomestiti s prodajo na trg EU. Za letos načrtujejo, da bodo prvič presegli mejo štirih milijard evrov prihodkov od prodaje, dobička pa naj bi bilo osem odstotkov več.

Premaznik Helios dobro tretjino prihodkov ustvari na trgih EU, približno tretjino na trgih nekdanje Sovjetske zveze, ostalo pa na trgih nekdanje Jugoslavije in v Sloveniji. Njegova uprava že nekaj časa opozarja, da so kupci barv in premazov doma in na trgih nekdanje Jugoslavije močno zategnili zavoro pri nakupih, precej bolje pa jim kaže na drugih trgih, kjer je skupina lani dosegala stabilno rast prodaje. Za letos v Heliosu načrtujejo več prihodkov kot lani, vendar je vodstvo pri tem opozorilo tudi na morebitno upočasnitev gospodarske rasti pri najpomembnejših partnericah.

Gorenje, ki je konec leta 2012 po sedanjih ocenah vendarle poslovalo z dobičkom v višini 0,1 milijona evrov, je leto 2013 začelo z odprodajo segmenta kuhinj in notranje opreme, ki je zanj nedonosen že od leta 2008, saj že četrto leto zapored posluje z izgubo. Prodaja nedonosnega programa je nadaljevanje prestrukturiranja Gorenja, ki temelji na selitvi proizvodnih lokacij s severa na jug Evrope in še ni končano. Po prestrukturiranju bo Gorenje poslovalo na treh lokacijah, v Sloveniji, na Češkem in v Srbiji. Pri načrtih za letos uprava Gorenja stavi na vzhodno Evropo, predvsem na ruski in ukrajinski trg, kjer dosegajo boljšo dobičkonosnost. Več kot lani naj bi prodali tudi na domačem in nemškem trgu.

Skupina Mercator je ob stabilnih prihodkih od prodaje, ki so ostali na ravni leta 2011, pri čemer so se na slovenskem trgu nekoliko zmanjšali, presenetila z visoko neto izgubo. Po pojasnilih uprave je kar tri četrtine te izgube posledica odpisov in slabitev, torej enkratnih dogodkov. Rezultati terjajo resno prestrukturiranje, osredotočanje na osnovno dejavnost in optimizacijo družbe.

Zavarovalnice na krilih dobička

Pri Zavarovalnici Triglav so po preliminarnih ocenah poslovanja v letu 2012 z rezultati nadvse zadovoljni, zlasti s čistim dobičkom. Skupina Triglav je obračunala 936,3 milijona evrov kosmate premije, kar je sicer pet odstotkov manj kakor lani, a je ustvarila pri tem 73,2 milijona evrov čistega dobička, ki pa je za 54 odstotkov večji kakor v letu 2011. Matična družba Zavarovalnica Triglav je lani zbrala 647,6 milijona evrov kosmate premije in imela pri tem 50,4 milijona evrov čistega dobička. Kakor pravijo, so z osredotočenostjo na osnovno dejavnost ter s preudarnim upravljanjem v neugodnih časih povečali dobiček. Ta je, kakor poudarja Matjaž Rakovec, predsednik uprave Triglava, na rekordnih ravneh, donos na kapital v letu 2012 pa je celo presegel raven iz leta 2006. Z izjemno rastjo dobička so zadovoljni tudi v Zavarovalnici Tilia, ki je tudi več kakor 50-odstotna in je, kakor so pojasnili, kombinacija višje produktivnosti, nižjih stroškov in drugih elementov uspešnega poslovanja; lahko bi bil celo višji, a ga bodo deloma porabili tudi za oblikovanje večjih rezervacij.

V Zavarovalnici Maribor, kjer bodo na današnji skupščini predvidoma imenovali dva nova nadzornika Dušana Čeča in Jošta Dolničarja, so lani zbrali za slab milijon evrov več premije in imeli po ocenah nižji dobiček, kakor so načrtovali; po zadnjih ocenah ga je 7,7 milijona evrov. V Skupini Pozavarovalanice Sava so zbrali za pet odstotkov več premije in ustvarili, po ocenah, 11 milijonov evrov čistega dobička.