Nakup klasičnih vozil kmalu ne bo več zanimiv

Potem ko je bil razvoj električnih vozil dolga leta odrinjen na stranski tir, se v zadnjem času panoga prebuja in izkazuje vse večji potencial. O vplivu električne mobilnosti na svet, kot ga poznamo, smo govorili z Matejem Čerom iz podjetja Avant car, kjer se s tem področjem intenzivno ukvarjajo in so lani med prvimi v Evropi ponudili najem električnih limuzin Tesla Model S podjetja Tesla Motors.

Kakšen vpliv je imel prihod Tesle S na razvoj električne mobilnosti?

Primerjamo ga lahko s prihodom iPhona na trg mobilne telefonije pred nekaj leti. Proizvajalec je najboljšo obstoječo tehnologijo iz različnih področij na zelo inovativen način združil v enem produktu in omogočil izjemno uporabniško izkušnjo. Odlikuje ga tudi sorazmerno velik doseg, saj z enim polnjenjem baterije lahko z njim prevozimo do petsto kilometrov. Njegova cena se giblje od 70.000 evrov naprej, odvisno od modela, pri tem pa velja poudariti, da spada v luksuzni razred. V primerjavi s primerljivo zmogljivimi vozili s klasičnim motorjem je njegova cena ugodna.

Kdaj bodo proizvajalci električnih vozil zmogljivo vozilo z dobro uporabniško izkušnjo lahko ponudili povprečnemu potrošniku?

Če želiš ljudi spodbuditi k spremembi načina razmišljanja in odpreti povsem nov trg, moraš to najprej storiti s tehnično dovršenim izdelkom, ki predstavlja t. i. izdelek state of the art. Družinsko, cenovno bistveno bolj dostopno vozilo naj bi pri Tesla Motors predstavili v dveh letih. Da bi lahko izvedli njihovo množično proizvodnjo, so z družbo Panasonic in partnerji napovedali večmilijardno investicijo v gradnjo tovarne baterij, ki bo imela 6500 zaposlenih. Načrtujejo, da bodo leta 2020 v njej lahko proizvedli več litij-ionskih baterij, kot jih je ves svet proizvedel v letu 2013. Govorimo lahko o novi industriji na področju shranjevanja energije, ki bo podpirala izrabo obnovljivih virov energije na področju bivanja, mobilnosti in delovanja družbe nasploh.

Ali bosta množična proizvodnja in uporaba električnih vozil še okolju prijazna?

Pri Tesli načrtujejo, da bodo vozniki izrabljene baterije vrnili v omenjeno gigatovarno, kjer jih bodo reciklirali za ponovno uporabo. Tehnologija to že omogoča. Hkrati so si v družbi za cilj postavili, da bosta vsa električna energija na njihovih polnilnicah in vsa energija za tovarno v celoti pridobljeni iz obnovljivih virov.

Kako kmalu bi tovrstna vozila na naših cestah lahko postala običajen prizor?

Ocenjujem, da bo do leta 2020 vsaj polovica novih vozil na našem trgu električnih. Osnovna cena teh vozil bo zaradi ekonomije obsega padala, njihov nakup že zdaj večina razvitih in naprednih držav spodbuja s subvencijami, hkrati pa za razliko od klasičnih vozil že zdaj niso obremenjena z davkom na izpust emisij, pri čemer pričakujemo, da se bo ta razlika še povečevala. Če k temu dodamo bistveno nižje stroške polnjenja in vzdrževanja ter njihovo vse večjo tehnološko dovršenost, lahko predvidimo, da bodo potrošniki že v nekaj letih za nakup vozil na klasičen pogon izkazovali toliko zanimanja, kot ga danes izkazujejo za nakup telefonov brez zaslona na dotik in naprednih funkcij pametnih telefonov.

Kje pa bomo ta vozila lahko polnili?

Električno vozilo lahko preprosto polnimo doma, v enem izmed naših domačih vtikačev. Sčasoma bodo večje potrebe spodbudile naložbe v domače sončne elektrarne, tako da bo polnjenje brezplačno. Na poti bomo tako kot danes bencinske postaje lahko uporabljali različne javno dostopne polnilnice. Tesla Motors letos v ZDA in Evropi pospešeno gradi omrežje tako imenovanih superpolnilnic, namenjenih premagovanju večjih razdalj. Uporabniki lahko vozilo z njimi napolnijo že v 30 minutah, torej med krajšim postankom na avtocestnem postajališču. Do konca poletja bo z njimi v Evropi v celoti pokrita Nemčija. Upamo, da bomo tovrstne superpolnilnice, ki so za zdaj predvidene le za Teslina vozila, čimprej dobili tudi v Sloveniji. Pri nas so vse ostale hitre polnilnice, ki se gradijo ob avtocestah, namenjene predvsem evropskim in japonskim električnim vozilom. Tako uporaba superpolnilnic kot tudi drugih polnilnic je za zdaj brezplačna, saj se z njihovo gradnjo podjetja tudi oglašujejo in ustvarjajo dodatne prihodke iz svoje dejavnosti (restavracije, trgovine, bencinski servisi ...), stroški upravljanja pa niso visoki.

Kakšno vlogo želite imeti pri razvoju električne mobilnosti?

Slovensko javnost želimo ozaveščati in izobraževati o električni mobilnosti ter jo obveščati o novostih na tem področju, hkrati pa nove koncepte že vpeljujemo v naše storitve. Za hitrejšo uveljavitev električnih vozil se nam zdi pomembno, da strankam omogočimo, da z najemom preizkusijo, kako se ta obnesejo v praksi, in se šele nato morebiti tudi same odločijo za nakup. Kmalu bomo uvedli tudi po meri oblikovano storitev souporabe vozil, s katero se bomo še bolj približali sodobnih časovnim in stroškovnim potrebam ljudi. Verjamemo, da bo marsikaterega občasnega voznika ta storitev pripravila do tehtnega razmisleka, ali se mu lastništvo vozila stroškovno še izplača, še posebej če njegovo vozilo 23 ur ali več stoji na parkirišču. Zavezanost trajnostnemu razvoju nameravamo že kmalu izkazati z gradnjo sončne elektrarne v Ljubljani. Energija iz sončnih celic bo napajala električna vozila v naši floti, teh bi bilo lahko do poletja že sto.

Kaj lahko razvoj panoge pomeni za slovensko avtomobilsko industrijo?

Tako kot je iPhone spremenil mobilno telefonijo, bodo po našem mnenju električna vozila v prihodnjih letih spremenila avtomobilsko industrijo. Stari igralci na trgu, ki so trenutno še vezani na investicijske cikle v tehnologijo motorjev z notranjim izgorevanjem, se bodo borili, da se ne bi znašli v položaju, v katerem je danes Nokia. Nova proizvodnja bo zahtevala nove dobavitelje. Tako bodo denimo namesto izdelovalcev batnih obročkov čedalje bolj iskani izdelovalci elektromotorjev, baterij, frekvenčnih pretvornikov, itd. Če bo Slovenija želela iti v korak s časom in se na tem področju uvrstiti med uspešnejše države, bo morala vzpostaviti napredne razmere za naložbe in razvoj električne mobilnosti in trajnostnih virov. Naša velika prednost pri tem sta majhnost in ugodna geografska lega. Kot tranzitna dežela smo pomemben most med vzhodom, zahodom, severom in jugom, to pa pomeni vir potencialnih koristi za državo. Bistveno hitreje od nekaterih razvitejših evropskih držav lahko ozavestimo in izobrazimo ljudi o novih možnostih in vzpostavimo napredno infrastrukturo polnilnic. Precej dragocenih znanj, inovatorjev in proizvajalcev na tem področju sicer že imamo. Prihajajo nove industrije in kot celota se učimo prepočasi, zaradi česar z vsakim dnem bolj silimo iz ravnovesja. Ključni dejavnik obstoja in razvoja celotne družbe je zavedanje, da smo pred spremembami, ki se jim ne bomo mogli izogniti. Lahko se jim samo prilagodimo in tako dobimo konkurenčno prednost.