Namenska sredstva otrok bi izvzeli iz odločanja o socialnih transferjih

Od sprejetja zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) bosta kmalu minili dve leti. Nekateri ponudniki finančnih storitev opažajo, da stranke še vedno ne razumejo povsem vpliva privarčevanih sredstev na višino socialnih transferjev, kot sta otroški dodatek in subvencija vrtca.

Pri Gorenjski borznoposredniški hiši (GBD) so ta vpliv ponazorili na primeru družine z enim šoloobveznim otrokom in enim otrokom v vrtcu. Družina ima v lasti 72,7 kvadratnega metra veliko stanovanje, vredno 101.282 evrov (po podatkih geodetske uprave), in osebno vozilo, vredno 10.000 evrov (vrednost se določi iz baze podatkov Eurotax). Poleg tega imajo starši 10.000 evrov prihrankov, naloženih v vrednostne papirje, in 3000 evrov sredstev, ki so v obliki depozita vezani na banki. Hkrati odplačujeta 40.000 evrov vredno stanovanjsko posojilo.

Pri izračunu se ne upošteva celotno premoženje

Vrste premoženja, ki se upoštevajo pri določanju višine socialnih transferjev, so zapisane na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Za štiričlansko družino je po zakonodaji primerno stanovanje v velikosti do 130.000 kvadratnih metrov, zato se v našem primeru to ne upošteva. Če bi bilo stanovanje večje, bi se kot premoženje upoštevala razlika med dejansko in še primerno kvadraturo. Vrednost vozila presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 8060 evrov, zato se ta upošteva v celoti. Prav tako se v celoti upoštevajo tudi sredstva, naložena v vrednostne papirje in na banko. Odplačevanje posojila obsega ocenjenega premoženja ne zmanjšuje.

Od upoštevanega premoženja center za socialno delo (CSD) družini določi fiktivni dohodek. Pri tem uporabi obrestno mero Banke Slovenije za vezane vloge od enega do dveh let, ki je v času izračuna znašala 4,06 odstotka. Od 23.000 evrov premoženja se tako družini pripiše fiktivni dohodek v višini 933,80 evra.

Naložbe bi lahko še skoraj podvojili

Pri GBD so predvideli, da so starši leta 2012 prejemali povprečno neto plačo v višini 991,44 evra. Letni družinski dohodek iz tega naslova znaša 23.794,56 evra, skupaj s fiktivnim dohodkom pa 24.728,36 evra. Če ta znesek delimo s številom mesecev v letu in številom družinskih članov, ugotovimo, da povprečni mesečni dohodek na osebo znaša 515,17 evra. To je 52 odstotkov slovenske neto povprečne mesečne plače leta 2012, kar pomeni, da bo pri dodelitvi otroškega dodatka družina uvrščena v peti dohodkovni razred. V tem so upravičenci, ki imajo dohodek v višini med 416,40 in 525,46 evra. Družina bi bila upravičena do 43,24 evra mesečnega otroškega dodatka za prvega in 50,45 evrov dodatka za drugega otroka.

Podobno kot višino otroškega dodatka CSD določi tudi višino subvencije, do katere smo upravičeni pri plačilu vrtca. V dohodke se v tem primeru prištejejo tudi morebitni obstoječi prejemki družine v obliki otroških dodatkov, varstvenih dodatkov, denarne socialne pomoči ali štipendije. Če predvidimo, da je naša družina leta 2012 že prejemala otroški dodatek v prej navedeni višini, je iz tega naslova na letni ravni prejela 1124,28 evra. Mesečni dohodek na družinskega člana je, vključujoč ta dodatek, znašal 538,60 evra oziroma 54,32 odstotka neto povprečne plače v Sloveniji za leto 2012. Pri vrtcu bo družina skladno s tem uvrščena v šesti dohodkovni razred, starši pa bodo morali plačevati 43 odstotkov polne ekonomske cene programa.

Pri GBD so ugotovili, da bi bila družina v obeh primerih v ista dohodkovna razreda razvrščena, tudi če starši v vrednostnih papirjih in na banki ne bi imeli sredstev. Ugotovili so tudi, da bi za preseganje mejnega mesečnega dohodka na osebo v višini 525,46 evra, ki bi pomenil nižji otroški dodatek, starši morali investirati dodatnih 12.160 evrov. Sklenili so, da imajo naložbe na višino izplačil otroških dodatkov in višino subvencije za vrtec tako praviloma vpliv le, če je družina tudi že brez njih na meji med dvema dohodkovnima razredoma.

Predvidene so spremembe

Kljub omejenemu vplivu privarčevanih sredstev pa so tudi po opažanju nekaterih ponudnikov finančnih storitev zaradi ZUPJS stranke pri sklepanju novih produktov postale bolj previdne. Karmen Pogorevc iz družbe Alta tako pravi, da se starši prav zaradi tega zakona pogosto ne odločajo za varčevanje za otroka. Do zakona je kritična, saj po njenem mnenju spodbuja tako imenovano varčevanje v nogavici. »Država bi morala z zakonodajo spodbujati vsakršno dodatno varčevanje, ne pa ga v bistvu kaznovati,« še poudarja.

Na MDDSZ na tovrstne očitke odgovarjajo, da je ugotavljanje premoženja sestavni cel ocene materialnega položaja, na podlagi katerega se lahko dodelujejo pravice iz javnih sredstev. Pravijo pa, da so bankam priporočili, naj na določenih področjih, kot je varčevanje za študij otrok, razvijejo posebne namenske produkte, pri katerih se s premoženjem ne bo dalo razpolagati pred nastopom določenega dogodka in se zato pri izračunu ne bi upoštevalo.

Na ministrstvu so julija podali predlog sprememb ZUPJS in zakona o socialno varstvenih prejemkih. Predlog med drugim predvideva, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upravičencev ne bi več upoštevala sredstva, ki jih banke nakažejo posamezniku v obliki bančnega kredita, namenjenega izključno nakupu ali gradnji.