Napredovanje žensk ni dobro le zanje, ampak tudi za moške

Na vodilnih položajih je še vedno premalo žensk.

Objavljeno
28. marec 2013 10.53
Posodobljeno
28. marec 2013 10.53
vidic/SP/MNENJA
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo

Ljubljana - »Ne želim, da me kot prvo predsednico vlade obravnavate drugace kot moje predhodnike. Ne počutim se toliko na vrhu kot spredaj,« je na današnjem srečanju kluba poslovnih žensk SheXO Deloitta Slovenija povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Izrazila je željo, da bi se še več žensk opogumilo in prevzelo vodstvene vloge in naloge. »To ne bo dobro le zanje, ampak tudi za moške,« je sklenila premierka.

Da družbe za rast potrebujejo vodenje in nadarjenost, pa je v udonem nagovoru menil Alstair Teare, predsednik uprave Deloitte srednja Evropa. Prav zato po njegovih besedah družbe pri tem ne smejo zanemarjati polovice populacije, torej žensk.

Deloitte je danes predstavil rezultate raziskave Ženske na vrhu, o kateri smo že poročali.  Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi morale biti na vodilnih položajih ženske bolj enakopravno zastopane, saj še vedno niso. »V bančništvu po svetu je zaposlenih 60 od 70 odstotkov ženk, v vodstvih bank pa so večinoma moški,« je povedal direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.

Tožilke kot »vlečni konji«

Marta Kos, ki dela kot trenerka javnega nastopanja v švicarski korporaciji, je pojasnila, da so se bili moški kolegi z njo prirpravljeni resno pogovarjati šele, ko se je izkazala z rezultati. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je povedala, da so bile ženske na tožilstvu dolga leta le »vlečni konji« na nižjih ravneh, medtem ko so moški napredovali.

Predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, je menil da obstajajo moški, ki lažje delajo z ženskami in moški, ki lažje dejalajo z moškimi. Sam lažje dela z ženskami. To je priznal tudi Blaž Košorok direktor Holdinga slovenskih elektrarn: »Osebno lažje delam z ženskami, saj je z njimi lažje vzpostaviti zaupanje, ker so bolj iskrene.«

Različno o ženskih kvotah

Mnenja o ženskih kvotah med udeleženci so bila različna. »Sem proti temu, ker prisila ni dobra,« je dejal Arhar. Košorok pa je menil, da je treba spremeniti pogled na to, kar pa ni mogoče doseči s kvotami. Nasprotno so se direktorica Združenja manager Sonja Šmuc, Marta Kos in dr. Maca Jogan s fakultete za družbene vede pa so kvote zagovarjale. »Kvote so potrebna zato, da se tam, kjer to ni samoumevno, ženskam omogoči napredovanje,« je menila Joganova.

Pomembne niso le uprave

Košorok je še menil, da bi si ženske morale več upati, ne pa le čakati, da bodo povabljene k napredovanju. Tako Arhar kot Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, pa sta opozorila, da ni nujno, da so ženske le v upravah družb, ampak zlasti na drugih ključnih položajih v podjetju.