Obrestne mere za depozite hitro upadajo

Banke je k znižanju obrestnih mer dodatno spodbudila likvidacija dveh bank v težavah.

Objavljeno
04. oktober 2013 16.46
lvu/VARCEVANJE
Andrej Motl
Andrej Motl

Banke na slovenskem trgu so se za vloge varčevalcev dolgo borile z višanjem obrestnih mer (OM), v zadnjih mesecih pa so te začele omejevati. Opazno so OM upadle v septembru, potem ko se je Banka Slovenije odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

Objavljamo informativne višine OM slovenskih bank, ki ji te nudijo pri vezavi 5001 evra za dve leti. Višine so že prilagojene spremembam, ki jih je septembra opravilo devet vključenih bank, oktobra pa do oddaje prispevka dve. Banke so OM znižale za od 0,1 do 0,6 odstotne točke.

Pri banki Unicredit in Hranilnici Vipava menijo, da je na pospešeno zniževanje OM v septembru vplivala tudi napoved likvidacije Probanke in Factor banke. Tako ocenjuje tudi neodvisni finančni svetovalec iz Finančnega centra Samo Lubej. Za ta korak so se po njegovem mnenju banke odločile, ker sta omenjeni banki pred tem na trgu izstopali z najbolj ugodnimi ponudbami, s katerimi drugim bankam po likvidaciji ni več treba tekmovati.

Po drugi strani pri NLB, Banki Celje, Raiffeisen banki in banki Sparkasse menijo, da na višino OM likvidacija ne bo vplivala. Pri NLB pravijo, da bi se zaradi potencialnega sistemskega tveganja višine OM lahko povišale, a tega zaradi že visokih stopenj ne pričakujejo. Da vpliv likvidacije na višino OM ne bo bistven, meni tudi analitik Žiga Gregorinčič iz družbe Alta. Po njegovem mnenju se banke za zniževanje OM odločajo, ker sredstva po nižji ceni, kot pri potrošnikih, lahko pridobijo pri Evropski centralni banki (ECB). Ugodne možnosti bank za financiranje pri ECB so na znižanje OM v zadnjih mesecih pomembno vplivale tudi po Lubejevem mnenju.

Likvidacija spodbuja tvegano ravnanje

Zaradi likvidacije bodo stranke Probanke in Factor banke svoja sredstva iz različnih vrst bančnih vlog predvidoma postopoma prenesle na druge banke. Gregorinčič meni, da sta banki premajhni, da bi prenos teh sredstev občutno vplival na višino OM na našem trgu, ekonomist Aleksander Aristovnik pa možnost takšenga vpliva dopušča.

Aristovnik meni, da bodo stranke približno 350 milijonov sredstev sprva večinoma prenesle na finančno stabilne banke v tujem lastništvu. Kratkoročno zaradi pritoka prostih denarnih sredstev v teh bankah pričakuje umiritev ali rahlo zniževanje OM. Pri izbiri nove banke so varčevalci po njegovem mnenju bolj kot kdaj doslej pozorni tudi na njen ugled, to pa bo še dodatno vplivalo na umiritev OM. Zniževanje OM v septembru pomeni po njegovem že tudi vpliv tovrstnega pričakovanja bank.

S tem ko je država varčevalcem v postopku likvidacije dala jamstvo tudi za vloge nad 100.000 evri, so varčevalci po Aristovnikovem mnenju dobili spodbudo za nadaljevanje tveganega obnašanja pri izbiri bančnih naložb. Ker bodo pričakovali, da bo breme takšnega ravnanja ponovno padlo na državni proračun, bodo po njegovem mnenju ti svoje prihranke še naprej vlagali v banke z najvišjimi OM, ne glede na njihovo finančno situacijo ali sloves. Dolgoročno zaradi tega dejavnika pričakuje ponoven porast OM.

Slaba banka bi obrestne mere lahko še bolj oklestila

Na znižanje OM na slovenskem trgu bi po pričakovanju sogovornikov lahko pomembno vplivala tudi sanacija bančnega sistema. Gregorinčič pričakuje, da bodo zaradi prenosa terjatev na slabo banko in dokapitalizacije banke imele vse manjšo potrebo po financiranju prek depozitnih vlog. Aristovnik meni, da bodo zaradi tega izboljšale tudi svoje bonitetne ocene, kar jim bo olajšalo dostop do ugodnejših virov zadolževanja.

ECB lahko na višino OM pomembno vpliva s spremembami višine ključne OM, ki se nato kaže v gibanju medbančne OM euribor. Ključno OM je sicer tudi v oktobru ohranjala na rekordno nizki ravni 0,5 odstotka. Aristovnik meni, da bi se zaradi pričakovane gospodarske rasti držav članic evroobmočja in zaradi posledičnih inflacijskih pritiskov za rahlo povišanje ključne OM lahko odločila že kmalu. Pričakuje, da bi se posledično višina 12-mesečnega euribora iz 0,5 v prihodnjih nekaj mesecih lahko povzpela vsaj do 0,8 odstotka.

Lubej ocenjuje, da so napovedi o okrevanju evropskih gospodarstev v javnosti pretirano optimistične in da nič ne kaže na stopnje rasti, ki bi lahko upravičile dvig OM. Nevarnost inflacije po njegovem mnenju vsaj kratkoročno ni tolikšna, da bi ECB zaradi nje morala ukrepati. Gregorinčič po drugi strani poudarja, da je medbančni trg med finančno krizo skoraj ugasnil, banke pa so nadomestni vir financiranja našle pri ECB. Dokler jim bo ta nudila nizke OM, medbančni trg po njegovem mnenju ne bo oživel. Tako Lubej kot tudi Gregorinčič pričakujeta, da bo euribor v letu dni ostal na približni enaki ravni.