Opraševalsko delo žuželk prinese kmetijstvu 153 milijard evrov letno

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je na predstavitvi nove strategije Evropske komisije za zaščito in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v Evropi v naslednjem desetletju povedal, da je biotska raznovrstnost je v Evropi ogrožena, saj vrste izginjajo po stopnjah brez primere. To uničenje za EU predstavlja ogromne socialne in gospodarske izgube. Samo opraševanje rastlin, ki ga opravljajo žuželke, zlasti čebele, to v Evropi izrazito upada, ima v EU ocenjeno gospodarsko vrednost 15 milijard evrov na leto.

Polna ocena učinkov nove strategije v tem trenutku še ni mogoča, prav tako niso še znani stroški. Študija Ekonomika ekosistemov in biodiverzitete (The Economics of Ecosystems and Biodiversity - TEEB), na katero se opira tudi nova evropska strategija za biodiverziteto, je sicer že pred petimi leti postavila zahtevo, da je treba vrednost ekosistemskih storitev izraziti v denarju, potem pa to vključiti v vse politike. Vključitev prave ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti v sprejemanje odločitev bi vodila v bolj trajnostne odločitve potrošnikov in proizvajalcev. Tako industrija kot potrošniki morajo začeti trajnostno uporabljati naravne vire, kar vključuje tudi učinkovito rabo surovin.

»Sedanji ekonomski sistem ne vrednoti nič od tega, vse je brezplačno. Če nečemu ne pripišeš vrednosti, potem s tem delamo kot svinja z mehom. Zato je zgolj to, da vemo, koliko je kaj vredno, že veliko,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Dodaja, da se s tem sicer ukvarja cela veja ekonomije in cela vrsta šol.

Zakaj določiti ceno opraševanja?

»Imaš denimo en travnik. Cena ekosistemske storitve bo povedala, kako iz tega travnika iztržiš največ. Ni nujno, da ga preorješ in posadiš pšenico, lahko nanj postaviš čebelnjak. Čebele iz njega bodo oprašile sosednje sadovnjake in polja, in to bo družbeno bolj koristno kot njiva s pšenico,« pojasnjuje Kajfež Bogatajeva.

Žuželke opraševalci po študijah zagotavljajo milijardne koristi. Za leto 2005 je gospodarska vrednost naravnega opraševanja na svetu ocenjena na 153 milijard evrov. To znaša 9,5 odstotka svetovne kmetijske proizvodnje hrane.

Nezadovoljive razmere

V EU 72 odstotkov površine zasedajo kmetijske površine in gozdovi, kljub temu pa je stanje biotske raznovrstnosti in kmetijskih ekosistemov nezadovoljivo. Zgolj 7 odstotkov preverjenih življenjskih okolij in tri odstotke vrst, odvisnih od kmetijskih ekosistemov, ima ustrezen zaščiten status. V gozdovih so razmere precej boljše, številki sta 21 in 15 odstotkov. Na kmetijah se je populacija ptic od leta 1980 zmanjšala za polovico, metuljev pa je 70 odstotkov manj kot leta 1990. To bo nova podlaga za spremembe evropske kmetijske politike.

Evropska komisija še poudarja, da bi imela izguba biodiverzitete hude gospodarske posledice, denimo kolaps ribjih staležev in upad kmetijske pridelave. Po drugi strani bi koristi vlaganja v naravo po študiji TEEB do leta 2050 znašale od 2000 do 6000 milijard dolarjev.

»Tega se ne vidi še v nobeni politiki,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. Opozarja sicer, da je bilo opravljenih že veliko študij. »Če izgubimo čebele, bo treba rastline umetno oprašiti. To in podobno bi stalo neprimerno več, kot je stalo reševanje bank, pa se tega še nihče ni lotil,« dodaja Kajfež Bogatajeva.

Še huje, že študija TEEB ugotavlja, da nevidnost mnogih naravnih storitev v gospodarskih rezultatih in široko razširjeno zanemarjanje naravnega kapitala vodi v odločitve, ki poslabšujejo ekosistemske storitve in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Uničevanje narave je zdaj doseglo raven, ko se že čuti resna socialna in gospodarska škoda. Ta bo naraščala s pospeševanjem poslovanja po starem.