Opustitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko stane

Mihu konec septembra poteče status študenta. Redna zaposlitev ga ne čaka, s tem datumom pa si bo predvidoma moral sam začeti plačevati zdravstveno zavarovanje. Ker se mu skoraj 30 evrov mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ) zdi veliko, razmišlja, da se vanj sploh ne bi vključil.

Miha pričakuje, da zdravstvenih storitev tako kot doslej tudi v prihodnjem letu ali dveh ne bo potreboval, sploh pa ne v večjem obsegu. Zaradi nevstopa v DZZ pa ima vseeno lahko precejšnje stroške.

Če imamo status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ne sklenemo pa DZZ, moramo večino zdravstvenih storitev doplačati iz lastnega žepa, pri čemer delež doplačil znaša od pet pa vse do 95 odstotkov vrednosti storitev, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da pri bolnišničnem zdravljenju zneski doplačil lahko dosežejo tudi nekaj tisoč evrov.

Nekaj primerov doplačil v višini 90 odstotkov vrednosti storitev so izpostavili pri Adriaticu Slovenici. Za dvotedensko terapijo v zdravilišču bi posameznik moral doplačati 1720 evrov, za očala s stanjšanimi stekli 180,03 evra, za fasetirano prevleko zoba pri zobozdravniku pa 112,94 evra.

»Varčevanje« pomeni višjo premijo čez nekaj let

Če se v DZZ vključimo v mesecu dni po tem, ko postanemo zavezanec za doplačila zdravstvenih storitev, oziroma po prenehanju predhodnega zavarovanja, pri kasnejši sklenitvi ne nosimo nobenih posledic. Če ta rok presežemo, bomo morali pri vključitvi najprej tri mesece plačevati zavarovalno premijo, v tem obdobju pa vseeno ne bomo deležni pravic, ki jih prinaša DZZ.

Ta čakalna doba bo edina negativna posledica, če se bomo v sistem vključili prej kot v 365 dneh. Za prvo in vsako naslednje polno leto nezavarovanosti pa bo naša zavarovalna premija pri kasnejši sklenitvi višja za tri odstotke. Pri izračunu nezavarovanih let zavarovalnice upoštevajo obdobje od začetka leta 2006. Pri daljši nezavarovanosti lahko premijo pribitki občutno povišajo, njihova zgornja omejitev pa je 80 odstotkov. Obveznost plačevanja višje premije časovno ni omejena.

Pri Adriaticu Slovenici pojasnjujejo, da je zakonodajalec s temi ukrepi želel spodbuditi sklepanje DZZ tudi med mladimi in zdravimi in tako doseči izvajanje zavarovanj po načelu medgeneracijske vzajemnosti.

Pri vključitvi v DZZ lahko čakamo tudi brez čakalne dobe. Na podlagi splošnih pogojev pri Vzajemni zavarovanje začne veljati prvi dan v mesecu po sklenitvi. V zavarovalnici so nam v zvezi s tem povedali, da pri osebah, ki postanejo zavezanci za doplačilo storitev in si DZZ uredijo v mesecu dni, pri tem poskušajo biti fleksibilni.

Če se posameznik ne dogovori drugače, zavarovanje s prvim dnem naslednjega meseca začne veljati tudi pri Adriaticu Slovenici.

Čakanje moramo vzeti v zakup tudi pri odpovedi zavarovanja. Iz DZZ lahko kadarkoli in brez odpovednega roka izstopimo le, če nam preneha status zavarovane osebe v obveznem zavarovanju. Drugače lahko zavarovanje odpovemo šele po letu dni od začetka njegove veljavnosti in po nadaljnjem preteku trimesečnega odpovednega roka.

Socialno ogroženi so plačila premij opravičeni

Čeprav je gospodarska kriza v zadnjih letih prizadela mnoge in je podobnih misli kot Miha verjetno še kakšen študent, v zavarovalnicah pravijo, da čakalno dobo in pribitek na premijo odmerijo le redkim zavarovancem. Prav tako pravijo, da na približno enaki ravni ostaja tudi delež neplačnikov. Posameznika, ki neha plačevati premijo, mora zavarovalnica opomniti s priporočenim pismom, njene obveznosti do zavarovanca pa prenehajo po preteku šestdesetih dni od tega opozorila.

Od začetka leta 2009 socialno ogroženim premije za DZZ ni treba plačevati. Ti morajo zavarovalnici, pri kateri so dopolnilno zavarovani, posredovati zahtevo za vzpostavitev mirovanja in odločbo centra za socialno delo, iz katere je razvidno, da so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma do oprostitve doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev.