Tiskane izdaje
Ljubljana – V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so upravičeno razočarani, ker se obrtnike in male podjetnike, zlasti pa gostince, pogosto prikazuje kot največje goljufe. V OZS že dolga leta opozarjajo, da bi se morali problema sive ekonomije rešiti na drugačen način, zlasti s poostrenim nadzorom nad šušmarji, ki poštenim obrtnikom predstavljajo nelojalno konkurenco.
OZS je že pred leti organizirala strokovne posvete, na katerih so sodelovali vodilni svetovni strokovnjaki, pred tremi leti je bila ob sofinanciranju EU izdana knjižica s predlogi za bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije v Sloveniji. Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik opozarja, da imajo »obrtniki velik interes, da se zmanjša obseg sive ekonomije, saj bi jih tako zaščitili pred nelojalno konkurenco. Vendar pa se bo obseg sive ekonomije zmanjšal šele takrat, ko se bo celovito pristopilo k odpravi vzrokov za nastanek sive ekonomije.«
Po oceni OZS je v Sloveniji 200.000 potencialnih šušmarjev, ki občasno ali stalno opravljajo delo na črno. Gre povečini za brezposelne osebe in tiste z najnižjimi dohodki, ki si služijo kruh tudi z delom na črno. Gostinskih obratov je v Sloveniji zgolj 2.737, a se prav gostince prikazuje kot največji problem na področju sive ekonomije. »To je krivično! Delamo pošteno in se vsakodnevno borimo za preživetje, saj smo po eni strani vse bolj obremenjeni s številnimi davki in prispevki, po drugi strani pa se ljudje vse manj prehranjujejo zunaj,« pojasnjuje Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
V OZS so zapisali, da uvedba davčnih blagajn ne posega celovito na področje gotovinskega prometa, saj zajema le določen del gospodarskih subjektov in ne tudi potrošnikov. OZS zato meni, da uvedba davčnih blagajn zagotovo ne bo vplivala na zmanjšanje sive ekonomije, kar je razvidno tudi iz primerjave 10-letnega povprečja sive ekonomije v državah EU, kjer imajo uvedene davčne blagajne, in v državah EU (Avstrija, Nemčija), kjer davčnih blagajn ni.
Država bi morala javno objavljati tudi rezultate ukrepov za učinkovitejše pobiranje davkov. Če bi bila posledica skupnih aktivnosti državljanov in države večji davčni izkupiček, pa bi morala Vlada obljubiti, da bo postopoma zmanjševala davčne stopnje posameznih davkov. »Če bi bila davčna zakonodaja v Sloveniji dovolj stimulativna, bi obrtniki in podjetniki svoje delo raje prijavili, šušmarji pa bi se v večji meri odločili za registracijo dejavnosti,« še dodajajo v OZS.
OZS sicer podpira uvedbo davčnih blagajn za vse poslovne subjekte na enak način, vendar pa država po njeni oceni s tem ne bo rešila problema opuščanja izdajanja računov za opravljen gotovinski promet in drugih oblik sive ekonomije. Ta problem bi po mnenju OZS lahko rešili le z boljšo ozaveščenostjo davkoplačevalcev in s prijaznejšo davčno zakonodajo.
