Pet scenarijev razvoja logistike do leta 2050

Ljubljana − V študiji Delivering Tomorrow: Logistics 2050 je predstavljenih pet različnih scenarijev prihodnosti ter njihov vpliv na proizvodnjo, trgovanje, poslovanje in življenje na splošno. Vsem scenarijem je skupen element, kako se bo v tako spremenjenih razmerah spremenila tudi vloga logistike.

S predstavitvijo študije prihodnosti Delivering Tomorrow: Logistics 2050 Deutsche Post DHL ponuja vpogled v prihodnost trgovanja, poslovanja in družbe. V študiji je predstavljenih pet različnih scenarijev dela in življenja leta 2050. Pet vizij prihodnosti temelji na podrobni analizi ključnih deležnikov – skupaj z vzorci trgovanja, tehnološkimi in družbenimi trendi ter podnebnimi spremembami – in ocenjuje morebitne vplive na vedenje ljudi in njihove vrednote leta 2050.

»Zadnja leta se ritem sprememb močno povečuje,« je povedal Frank Appel, direktor Deutsche Post DHL, na predstavitvi študije v Berlinu. »V tem kompleksnem gospodarskem, političnem in družbenem okolju je skoraj nemogoče napovedati linearno prihodnost. V svetu, kjer je vse težje predvidevati, moramo razširiti naša obzorja in razmišljati o alternativah. Trdne strategije in prave cilje lahko oblikujemo le, če razumemo različne vidike.«

Kako se bo spremenila 
vloga logistike?

Ugotovitve študije so zbrane v petih verodostojnih vizijah prihodnosti. Vseh pet ponazarja sliko sveta leta 2050 glede globalizacije, obsega gospodarskega in družbenega razvoja, prevladujočih standardov, tehnologije in okolja. Študija opisuje pet različic prihodnosti življenja leta 2050. Vsem scenarijem je skupen element, koliko se bo spremenila vloga logistike. Skupna potreba po logističnih storitvah se povečuje v vseh petih scenarijih. Vendar pa se predvidevanja, ki se nanašajo na ponudnike logističnih storitev in njihove izzive, od scenarija do scenarija zelo spreminjajo.

Študija, ki je skupek številnih esejev o različnih vidikih prihodnosti, je tretji raziskovalni projekt skupine v seriji Delivering Tomorrow. Z objavo teh revolucionarnih študij želi Deutsche Post DHL spodbuditi dialog glede najpomembnejših vprašanj, ki bodo oblikovala svet v prihodnosti. Študije so se začele leta 2009 z raziskovanjem pričakovanj uporabnikov v letu 2020. Leto pozneje se je razvilo v drugi pomembni trend prihodnosti – prehod na trajnostno logistiko.

Metodološko izhodišče za razvoj alternativnih scenarijev prihodnosti v letošnji študiji je poglobljena analiza ključnih dejavnikov in njihovo povezovanje s trendi, ki bi lahko oblikovali svet v prihodnjih desetletjih. V nasprotju z klasičnimi analizami in projekcijskimi metodami je bila tokrat usmeritev scenarijev narejena s pomočjo vodilnih strokovnjakov, s ključnimi poudarki najpomembnejših parametrov. Mogoče usmeritve so bile del diskusij in so bile ocenjene na delavnicah. S tem pristopom so lahko razvili sistematične vzorce skozi naslednja desetletja in številne komplesne različice prihodnosti.

Poglejmo, kaj predvideva pet omenjenih scenarijev razvoja logistike do leta 2050. Prvi scenarij se imenuje Nestabilno gospodarstvo – bližajoč propad. Značilnost takšnega sveta je nenadzorovan materializem in množična potrošnja. Netrajnostni način življenja se bo napajal z neusmiljenim izkoriščanjem virov, razvojem, ki bo povzročal še večje podnebne spremembe in naravne katastrofe. Za takšen svet bo značilno hitro povečanje povpraševanja po logističnih storitvah. Mednarodna transportna superomrežja bodo zagotavljala hitro izmenjavo blaga med proizvajalci in potrošniki. Zaradi podnebnih sprememb bodo preskrbne verige pogosto pod močnim pritiskom in v težavah, kar bo za logistična podjetja nov izziv.

Drugi scenarij so avtorji poimenovali Megalomanska učinkovitost v megalomanskih mestih. Po tem scenariju bodo velika mesta postala močni svetovni centri, ki bodo glavni dejavniki za usmeritev v »zeleno rast«. Za premagovanje izzivov rastočih megamest, kot so emisije in zastoji, bodo ta mesta začela sodelovati. V proizvodnji in storitvah bo prevladovala robotika. Potrošniki bodo spremenili navade: odločali se bodo za najem izdelkov, in ne za nakup. Zelo učinkoviti prometni sistemi bodo odpravili zastoje. Globalna omrežja z velikimi prevozniki, skupaj s tovornjaki, ladjami in letali, bodo odprla pomembne trgovske povezave med velikimi mesti in svetom. Logistična industrija bo upravljala mestno logistiko, javnimi prevozi, prevozi za potrebe bolnišnic, nakupovalnih središč in sistemskih rešitev za letališča.

Tretji scenarij je Življenjski slog »po meri potrošnikov«, ki si bodo sami prilagajali storitve in izdelke. Najpomembnejšo vlogo bodo pri tem imeli novi 3D-tiskalniki. Takšen način bo pripeljal do večjega regionalnega trgovanja, le surovi materiali se bodo prevažal globalno. Prilagojene rešitve in regionalna proizvodnja se bodo dopolnjevali z necentraliziranimi energetskimi sistemi in infrastrukturo. Zaradi močne regionalizacije preskrbovalnih verig se bo zelo zmanjšala potreba po prevozih izdelkov in polizdelkov iz oddaljenih krajev. Pomembno vlogo bodo imeli močni regionalni logisti, za končni uspeh pa bodo odločilni mali logisti, ki bodo razvili učinkovito dostavo do vrat oziroma omrežja za premagovanje tako imenovane zadnje milje.

Logistika s strateško vlogo

Četrti scenarij se imenuje Paralizirajoče omejevanje mednarodne trgovine oziroma hromeči protekcionizem. Ta scenarij predvideva svet, v katerem bodo težke gospodarske razmere povzročile čezmeren nacionalizem in varovanje meja, zato bo globalizacija nazadovala. Upočasnil se bo tudi tehnološki razvoj. Zaradi visoke cene energije in omejene preskrbe z drugimi viri bodo nastajali mednarodni konflikti. Logistična industrija, ki ima v državah strateško vlogo, bo v težavah zaradi zmanjšanja obsega svetovne trgovine in regionalizacije preskrbnih verig. Ker bodo odnosi med nekaterimi bloki in državami zelo napeti, bodo logistični ponudniki delovali kot posredniki v mednarodnem trgovanju.

Peti scenarij je Globalna odpornost – lokalna prilagojenost. Avtorji študije ta scenarij opisujejo kot svet, ki ga bo zaznamovala velika potrošnja poceni izdelkov zahvaljujoč majhnim stroškom avtomatizirane proizvodnje. Zaradi naraščajočih posledic podnebnih sprememb in čedalje več naravnih katastrof bodo ogrožene preskrbne verige in vitke proizvodne strukture, kar bo povzročalo zamude in nezanesljivost pri dobavah. Nova gospodarska paradigma se bo odmaknila od maksimiziranja učinkovitosti proizvodnje k blaženju ranljivosti in odpornost sistema na težave v preskrbi. Svet bo leta 2050 odporen.

Proizvodni sistemi ne bodo globalno optimizirani, temveč se bodo podvajali, trgovanje bo regionalno, sistem pa se bo zanašal na logistični sektor, katerega prva naloga bo zagotavljanje varnih preskrbnih verig z rezervno infrastrukturo za zanesljive prevoze tudi v nestabilnih in kriznih časih. Namesto zapletene dostave just-in-time bo v ospredju upravljanje velikih skladišč z nujnimi rezervami, ki bodo stala v bližini proizvodnih zmogljivosti.